Udobno je mehko. Praviloma je toplo. Lahko diši. Ali pa je sladko. Vedno pa prija. Pri udobju ni napora. Ni truda. In ni dosežka! Odpade torej občutek ponosa na samega sebe. In če ni drugih pozitivnih občutkov pač povečuješ občutek udobja. Zaključek poletja je idealen izgovor za maraton udobja. NE! Premakni se. Občutka udobja ne moreš hraniti (včasih tudi dobesedno) do neskončnosti. In ko prideš do meje je občutek ravno nasproten!

Ne vem kaj koga motivira, da se potrudi ZASE. Praviloma so to skrajnosti (napotki zdravnikov), opustitve neke navade (recimo kajenja), moda (bio-eko obsesije) ali pa želja po popolnem videzu (ne nujno zdravem). Mene preganjajo neskončne zaloge energije (izvor je še do danes neznan, sumim sladkarije). Pač potrebujete nekaj, da vas spravi iz sedenja v tek ali hojo…lahko tudi čiščenje stanovanja. Samo ne bodite cmere za poletjem. Ne jočite, da je pa zdaj preveč hladno. Poletje je bilo pa hudo prevroče. In zima bo temna. Vsi vemo, da ni težko najti izgovor za udobje (ni vremena, ni časa, ni družbe, ni energije).

Tudi meni se kak dan ne da it v hrib. Ampak vseeno zlezem gor. Ali pa vsaj gonim eliptik pred televizijo. Zaradi občutka kasneje. Prekaša vse občutke udobja skupaj. Še stres se skrije. Nikakor mi ne verjemite na besedo, poizkusite sami :)