Čim Manj O Moških on mačkasi

Neumno glasni mladci

Wed, 29 May 2013 22:33:00 +0200

Nekaj dni nazaj je @russhie bentila in se spraševala ali kakšna ženska res pogleda za moškim (bolj verjetno še fantom), ki v križišču, med stanjem navija obrate motorju. Tudi jaz dvomom, da to pritegne pozitivno pozornost. Podobno velja za stanje v križišču z neokusno glasne zvočnike z narodno zabavno glasbo . Ali divjanje po mestnih ulicah.

Zamislila sem se. Tudi, če bi se katera uzrla za takim bencinskim potratnežem bi se pri tem končalo. Slišala ga ne bi. Niti on nje. Smradu izpušne cevi bi se tudi raje izoognila. Če bi pa blazno peljal mimo pa niti tistega (dobrega) avtomobila ne bi prepoznala. Mah, vi belčki nimate pojma!

Temnopolti in latinoti to znajo! Poglejte kak tipičen ameriški film. V njem bo temnopolt tip, v še tako neuglednem avtu, počasi pripeljal v križišče ali pred bar. Nekam kjer bodo primerne ženske, pač ne gre vsako dobit na podlagi prevoznega sredstva… Tehnika: glasba na glasnosti, ki omogoča potencialen pogovor, zvočniki bodo predvajali ritmične zvoke za ples ali kaj “počasnejšega” in motor bo skoraj neslišno brnel. Vse bo kazalo na to, da bi ji bilo v tem vozilu lahko prijetno. In morda mu bo uspelo peljati žensko na pijačo….in se kam. Verjetno pa je tudi kaj na tistem tipu in ne le na kupu pločevine. Mogoče imajo pa zato pri nas drugačno tehniko…če ni karakterja in samozavest, bo pa avto?!

Steak & BJ Day

Thu, 14 Mar 2013 05:32:14 +0100

Mesec dni po valentiovem sledi še en praznik. Namenjen bolj moškim….z manj osladne romantike in več akcije. No, tako bi si verjetno vsaj želeli na Steak &BJ Day. Brez rož, čokolad in voščilnic. No, kak sočen MMS je verjetno dobrodošel. Ne bom napisala puhljice (kot smo jih za tolažbo deležne ženske, če kak mož pozabi na rože na 14.2.), da bi se mogle tako vsak dan spomniti na svoje partnerje in jih razvajati. Ni realno. Tudi naveličal bi se.

Predvsem - bilo bi predrago. Kvalitetno starano meso se dobi pri “sosedih” in ni poceni. Niti nimam volje vsak dan žgati zrezkov v kuhinji. Pa še to bili šele za pozno večerjo. Tako zelo pozno pa ni pametno jesti težke hrane. In predenj vse pospraviš… Se razumemo, ne?! Torej…tukaj je en lep zrezek za vaš praznik, dragi moški. Ostalo se pa doma zmenite. Moj bo praznoval v gostilni - včasih je treba za kakšno zadevo izbrati “zunanje izvajalce”.

Ordinary man ninja skills ;)

Tue, 22 Jan 2013 05:33:53 +0100

One superpower that only guys can have. Skill to leave an empty cookie jar/sugar box/tea chest in the closet and say or do nothing about it.

Prehlad in moški

Sun, 19 Aug 2012 05:57:11 +0200

Moški so vsemogočni. Najmočnejši. Nepremagljivi. So pač vse, če se le ne prehladijo. Prehlad ohromi še največjega barbara. Ko njihova temperatura naraste na 37,2 se moramo ženske že resno ukvarjati z njihovem stanjem. Lahko, da jih bomo izgubile za vedno ;) Oni jamrajo in me kuhamo, strežemo, nosimo, urejamo, …skratka, skrbimo za bolnega otroka. In ta tečni otrok se nam kdaj nasmeje ali pohvali čaj kar je prav posebna nagrada. Prehlad mine. Stanje se normalizira. Za kak dan ali dva. Potem me začne nekaj praskati v grlu. Nepomembno. Delam, športam, ignoriram. Naslednji večer sem utrujena. Glas se mi krha. Ovijem se, da mi bo toplo. Seveda ponoči ne spim kaj dosti. Zjutraj pa mi je vroče, boli me grlo in trebuh. Tuš, čaj, tableta in delat!? Resno razmišljam kako bi se moskega prepričalo v enako (ali vsaj podobno) skrb za prehlajeno žensko. Resno. Se pa zdi, da smo ženske že v začetku to zaje*%￦§. NE ZNAMO LENARIT. In če ne znaš lenarit se težko pustiš streči. To, da boste pa ve ležale in dajale navodila kaj vse je treba postoriti po hiši pa kar odsanjajte. Nima veze s prehladom. Lahko počaka ;) No, tisti res “učeni” moški vedo, manj ko ima ženska dela (po hiši), več bo imela časa za njih… V resnici je vse logično.

Ženske in multitasking

Thu, 05 Apr 2012 18:08:04 +0200

Narava je hotela tako, da so se moški sposobni posvetiti eni nalogi naenkrat, ženske pa jih lahko opravljamo več sočasno. Saj veste, da lahko kuhate, pomivate in nadzorujete malčka ali pa vsaj spremljate najljubšo TV nanizanko. Medtem vaš moški (samo) bere revijo in benti nad hrupom, ki ga proizvaja indukcijska plošča, tekoča voda in seveda blebetanje televizorja.

Bravo za ženske? Tokrat ne. V tečno voljo me je spravila voznica srebrnega, plehnatega, malčka, ki ni dobro poslušala v avtošoli. Stranska in vzratno ogledalo so res namenjeni vozniku. Nikakor pa ne za nanašanje črtala za oči med vožnjo. Tudi jaz sem si že kdaj lakirala nohte v avtu (jbg, včasih res zmanjka časa), VEDNO na sopotniškem sedežu. Ne razumem kako je to manj nevarno kot pisanje SMS med vožnjo?! Vozili smo v koloni (dama je bila prvi avto) nekje 53km/h, po obvoznici kjer je dovoljeno 70km/h. Nisem prehitevala, prekratka razdalja do cilja. Bi jo šla pa oblit z vodo. Ja, nestrpna sem…. če bi jedla sendvič bi ji oprostila. To, da se pa med vožnjo lepotiči, ne.

Moški res lahko počnejo le eno stvar naenkrat. A to počnejo z vso koncentracijo in zato veliko boljše kot ženska, ki počne 3 stvari hkrati. BISTVO: ne si mazat oči med vožnjo, “labelo” na hitro še lahko!

This Is What Makes Us Girls

Mon, 20 Feb 2012 10:02:50 +0100

Jutri je valentinovo

Mon, 13 Feb 2012 11:33:08 +0100

Tako. Če še kakšnemu predstavniku privlačnejšega spola ni bilo jasno. Če jim ni bilo jasno pomeni, da so zadnjih 14dni ostali zakopani nekje daleč od nakupovalnih središč, televizije, radija in mobilnika. Torej, dan zaljubljencev. Jupijej.

Prej sva se vozila in poslušala radio. Vse reklame na radiu so v stilu : “popust na Baci bombone, jutri delite poljube”, “popust na Milka bombonjere”, “izkažite ljubezen z urco ali srebrnim nakitom”, “popust na rezano cvetje”, “valentinov koncert/žur/predstava”…. ne dvomin, da so še reklame za: rdeče spodnje perilo (ki je ostalo še od Božiča), vse vrste školjk (afrodizijaki) in eksotičnega sadja (jagode lahko kupite pakirane v obliki srčka), posteljnino, mobilnika kupite kar dva enaka (saj sta vendar par). Nikakor ne smem pozabiti parfumov, vodic in ostalih dišečih zadev. Pa kičastih plišatih igrač in balonov. Zagotovo sem še kaj pozabila… Trgovci so našli 1001 način kako prodajati neumnosti. Na vsako stvar so sposobni dodati karikaturo srca (saj vsi vemo kako je srce videti v resnici), rdečo pentljo in napisek “I love You”. To je to.

In glede na to, da sem dobila nekaj let nazaj od dedka mraza osebno tehtnico in za rojstni dan bluetooth merilec srčnega utripa, bom za valentinovo pričakovala lopato za kidanje snega! ;) Da ne bo pomote: ostale dni v letu pričakujem popolnoma drugačne stvari ;)

Ampak moški, če berete, vaše drage bodo pa pričakovale vsaj eno od zgoraj naštetih stvari. Da ne bom kriva za takšno ali drugačno stradanje. :P

Ženski avto

Mon, 02 Jan 2012 10:58:55 +0100

Vsaka ženska bi mora imeti star športen avto! Sploh, če je samska. Pozabite terence, izropane mestne malčke, karavane, eno-prostorce in 5+ meterske limuzine. Popolnoma nepotrebno. Resno. Po slabem letu dni ugotavljam, da je dober, star, bencinar z zadnjim pogonom odličen.

Za začetek, vedno me pripelje do cilja, če mu le dovolim. In kadarkoli želim bo šel z menoj plesat! Nikakor mi ne zameri, da sem večino časa v kavbojkah. Odporen je na umazanijo in prah. Vedno ima dovolj prostora za vse stvari, ki jih potrebujem (no, razen več sopotnikov ;D). Renči na polže in je prijazen do ostalih živali. Vedno diši. Na pot gre tudi, če se mu ne da.

Dobro…ima nekaj tipičnih slabosti: skoraj vedno me lahko preglasi, včasih je samosvoj in rad pije.

Ampak nikoli ne razočara. Popestri še tako slab dan.

Obvezno branje....

Sun, 27 Nov 2011 17:41:32 +0100

….za prave ženske! Res. Jaz se vsakič nasmejem. Berite MOJ BLOG.

Za pokušino:

“Ne maram savn, masaž, depilacij in podobnih intimnih situacij. Pa ne zato, ker sem čustveno navezana na svoje vozle in dlake, temveč zato, ker nikjer ne obstajajo navodila za uporabo. Vseh lepotilnih salonov, ne dlak!Ravno zadnjič sem slišala zgodbico o ženski, ki je gola paradirala po ginekološki ambulanti. Revi pač mama ni povedala, da je na pregled najboljše priti v krilu. Hlačke pred pregledom stlačiš v taško, se počasi skobacaš na ginekološki stol, zapreš oči ter stiskaš pesti, da bo hitro mimo. Moliš, da ti na koncu ne bo zaprla sramnih ustnic kot gorenjska polkna. Klip, klap. Lepo eno čez drugo.Druga zoprna situacija je brazilska depilacija.”

(Urška Podojstršek)

Moji lepi zokni!

Sun, 30 Oct 2011 20:36:49 +0100

A poznate tisto zgodbo, da so gospodinjska opravila ženska domena? Ne?! Srečnice. Ne berite naprej! ;) Ostale pa…

Prej se je moj moški spomnil it zlagat nogavice. Razlog za ta dogodek je popolnoma neznan, žal. Takšni dogodki so pri nas redki, pa šla aktivno opazovat (beri: pomagat, ker drugače ženske ne znamo, to nam je v naravi). Super. Sva se nasmejala do…

Ja, Tommy Hilfiger nogavice so bile “uničene”. Vsaj ena, ki je imela toplo srečanje s sušilnim strojem (njega sumim, ja). Meni se zdi to popolnoma naravna posledica procesa čiščenja oblačil, moj ni videti tako srečen. Sploh, ko ugotovi, da sta dva para nogavic doživela to usodo. Tega pa že ne gre kar pozabiti! Ni se mogel kar strinjati, da se to pač zgodi.

Kako lahko “okrutna ženska roka” vrže nogavice z vsebnostjo volne v sušilni stroj??? Kako? PREPROSTO! Po delovnem tednu pride vikend, čas za čiščenje, pospravljanje in pranje (ne, ni tako hudo, ampak je nekaj dela). In sestava koša s perilom je zelo pisana. Kljub temu, da je mogoče ločevanje pisanega od belega že pri odmetavanj… je to kot pri smeteh. Če ti ne grozijo s kaznijo vržeš smet v najbližji koš. Se ne pritožujem, samo, da je v košu!

In potem se vsebina koša izprazni. Sledi sortiranje, kjer se lahko že pojavi napakica. Med vsem so kupi kepic. Črni, belih, pisanih kepic. Te kepice so nogavice. In odvisno od mojega časa in volje je koliko teh kepic poravnam predenj letijo v stroj. Tukaj lahko pride do druge napake, saj so zadeve nerazpoznavne. Pozimi je po pranju potrebno ponovno sortiranje. Na stvari, ki smejo v sušilni stroj in tiste, ki bi tam postale primerne za otroke. Ponovno: čas + volja. Tukaj se lahko kakšna kepica skrije v žep stare trenerke ali v majico. In ponovno pridemo do pomanjšane verzije nogavice. Mimogrede: imam prijateljico, ki vsa oblačila, ko jih jemlje iz stroja zlaga v košaro predenj jih gre obešat. Njej se to ne more zgoditi :P

No, vidite. Možnosti za enak rezultat je več, vsaj 3. Še vedno pa je končni produkt nosljiv in nasledjič gre v posebno obdelavo pač večji brat ;)

Zdaj pa v imenu vseh žensk, ki so zaprale, zalikale, pomanjšale ali kako drugače spremenile videz oblačil med procesom čiščenja: UPS!

Ja, nič več kot to. Ni bilo nalašč, a pri tako majhnih zadevah obstaja verjetnost, da se bo ponovilo. Seveda lahko moški za vse poskrbite sami in do teh napak nikoli in nikdar ne bo prišlo….. nja…to je pa znanstvena fantastika za ženske ;)

P.s. : dragi tebe imam zelo rada, za nogavice mi je pa vseeno :P

TVOJA! A samo na spletu ;)

Tue, 30 Aug 2011 05:16:41 +0200

… Rečem, to so torej slavni Emmijini nožni prsti na slavnih Emmijinih nogah s slavno Emmijino velikostjo čevlja 37. Obljubim, samo roko vam bom položil okrog ramen. Samo objem. Samo en poljub. Samo nekaj poljubov, nič več. Čisto nedolžnih poljubov. Emmi, vedeti moram, kakšen vonj imate. Vaš glas imam v ušesu, zdaj potrebujem vaš vonj v nosnicah. Čisto zares, Emmi, pridite k meni. Plačam taksi. Ne, tega nočete. Ni važno, kdo ga bo že plačal. Hochleitnergasse 17, Top 15. Pridite k meni! Ali pa naj jaz pridem k vam? Tudi k vam pridem. Samo enkrat povonjam. Samo enkrat poljubim. Brez seksa. Poročeni ste, žal! Nič seksa, obljubim. Bernhard, obljubim! Samo vašo kožo bi rad povonjal, Emmi. Nočem vedeti, kakšni ste videti. Ne bova prižgala luči. V temi bova. Samo nekaj poljubov, Emmi. Je to kaj slabega? Je to varanje? E-mail? Ali glas? Ali vonj? Ali poljub? Zdaj bi bil rad pri vas. Rad bi bil objet z vami. Samo eno noč preživel z Emmi. Zaprem oči. Ni mi treba vedeti, kakšna je videti. Samo vonjati in poljubljati in čutiti jo moram, čisto blizu. Smejim se od sreče. Je to varanje, Emmi? …

Odlomek iz knjige Daniela Glattauer -ja, Proti severnemu vetru.

Hm…zgornjo knjigo sem prebrala v dveh popoldnevih. Popolnoma po naključju. Ponujena mi je bila že večkrat. Češ, da mi bo kot ne-obsedenki všeč. In moj stalni odgovor, da nimam časa bi me skoraj stal dobre knjige. ;) V resnici sem le vmesna postaja do knjižnice. Nekako “taksist”, ki je bralcem ukradel nekaj ura in še sam prebral zadevico.

Bistvo knjige: prijateljstvo/romanca/ljubezen preko spleta. Kaj in koliko zaupamo človeku, ki ga v resnici ne poznamo. Kako neupravičeno varno se počutimo v tem okolju, da tujcem zaupamo več kot domačim. In o blazni navezanosti na tisk. Tisk v nabiralniku. Tisk, ki pomeni, da je nekdo mislil na nas in nam pisal. Glavna junakinja svojega dopisovalca spozna povsem po naključju. Vemo pa, da je načinov veliko več kot to…pri nas najbolj razširjen je Facebook. Ampak je drugače. Mi smo drugačni. Mi smo generacija “Picture or it Didn’t Happen”(fotka al se pa ni zgodilo).

Sama si ne predstavljam, da bi se tako navezala na fatamorgano. Si pa zelo dobro predstavljam takšno navezanost z nekom, ki ga poznam od prej. Imam zelo dobro prijateljico, (ne grozno) daleč stran, ki ji lahko vse zaupam. Tudi kakšne pikantne podrobnosti o moji osebnosti, ki bi lahko bile moralno oporečne. Ampak jo poznam. Vem kakšna je videti. Vsaj približno…dolgo se že nisva videli. In kadarkoli jo lahko pokličem. Tako, da na nek način razumem to net-prijatelsvo iz knjige.

Kar me bega pa je ljubezenski del. Če je vse skupaj samo tekst na ekranu…je to lahko varanje? Izmenjevanje telesnih tekočin je varanje - ni debata. Kaj pa izmenjava besed? Načeloma nisem ljubosumna (mora bit res dober razlog), ampak če bi bila na mestu moža glavne junakinje… Hm. Jasno je, da lahko imaš rad več ljudi. Torej je povsem mogoče, da tudi ljubiš več ljudi?! No, glede na moje delo - pošiljanje mailov zagotovo ni varanje. “Ljubezenska” navezanost na prejemnika mailov je pa že siva cona. Ali se pa motim?!

Vsekakor moram prebrati še naslednji del knjige ;)

G33ki so hudo dobri

Mon, 28 Mar 2011 06:06:16 +0200

…v bistvu so z leti vedno boljši. No, v novodobnih nanizankah se za očali in prevelikimi oblačili skrivajo prav postavni igralci. Nekoč je bilo vse drugače. Ne verjamete. Kar spomnite se Urkel-a v Family Matters.

In potem…mnogo let kasneje, ko je Jaleel White odrasel pa…je piflarski izgled izginil. Aha, aha :) Ja, ženske mamo rade geeke!

Pomladni čas in ženske

Sat, 26 Mar 2011 20:08:16 +0100

In kako to vem? Poleg zvončkov, trobentic in mačic so na plano pogledale tudi druge pomladne stvari. Najbolj očitna (poleg motoristov) je gola koža. Dekleta in ženske so se znebile težkih plaščev in debelih puloverjev. A topli sončni dnevi privlečejo na dan tudi kritike. Saj jih poznate…ali ne?!

Sonček. Kafetkanje. Mlada dekleta (mlada pravim zato, ker me starejše si ne upamo toliko) pa so že skočila v poletne majčke, kratke hlače in zelo kratka krilca. Poleg tega so vsa ta oblačila zelooo ozka ;) Pisane legice, super kratke hlače in tanke, oprijete majčke z obilo elastana nimajo nobenih možnosti proti še “zimski maščobni zaščiti” na dekletih. Pa tudi pri vsem tem zategovanju telesa mora nekje nekaj udariti ven. ;) In potem se zgodi neizogibno. Šepetanja v ozadju. Ta je presuha, one je preveč, tretja je…ne vem več. Za oceno ženske/dekleta ni potrebno niti 10 sekund. Kar sprijaznite se drage moje…98% nas v prvo zgrne na testu. Nekaj se vedno najde kar je preveč moteče. Ali imate premajhne prsi, preširok pas, preveliko sedalno površino, napačen odtenek barve las, premočne noge, premehke nadlahti, … kar pokažete se lahko kritizira. Ob tem naj omenim, da vsi ti kritiki niso ravno popolni primerki moškega. Zelo verjetno bi tudi oni zelo v kratkem “zgrnili” na vašem testu! Čeprav so naši testi bolj zahtevni, saj obsegajo področja obnašanja moškega. :P

In moški. Seveda vas potrebujemo. Ampak kritične smo pa že same - preveč. Vsak dan dobivamo “vzorce” lepote iz reklam, medijev, spleta. Da, NAM je jasno kako so videti Scarlett Johasson, Megan Fox, Eva Mendes, Adriana Lima, Jessica Alba, Beyonce in Angelina Jolie. Vendar NAM je (približno) jasno koliko časa, denarja in energije gre za te videze. Ko temu prištejemo še vsa odrekanja si vsega skupaj niti ne moremo privoščiti ob družini, delu, skrbi za prebivališče. Ker ste nam bolj pomembni VI. In ker naša služba ni “biti lepe”, ampak je naša misija, da ste vi zadovoljni nam že samo na podlagi tega lahko odpustite nekaj napakic. ;)

Sama zase vem, da se je mogoče znebiti maščobnih zalogic, ampak. Se da skoraj odpraviti sledi celulita, ampak. Sumim, da vem, kako bi lahko bili tudi moji lasje kot tisti v reklami, ampak. Za vsakim ampak so tehtni razlogi. Lepota večinoma ne pomeni nič. Nič doprinosa. Je lahko samo dodana vrednost na nečem kar je že samo po sebi odlično. Vsaj po moje. Res smo ljudje vizualni tipi, a ko kanček pomislite je drugače. Primer: bio izdelki. Katerokoli sadje boste primerjali v znani trgovski verigi s tistim domačim iz Kozjega bo lepotno nagrado dobil trgovinski. A ker se zavedate koliko strupov je bilo potrebnih za tisto lepo in popolno rdečo barvo, boste raje izbrali manjše jabolko z nekaj madeži.

Naravno je dobro, umetno je lepo. Tako so nas naučili. Tako imamo. Pa zdaj? Lahko se žrete zaradi vsake kritike. Lahko skrbite za svojo srečo in zdravje in kritike ignorirate. Lahko pa se ustavite za 30 sekund in kritiku poveste svoje mnenje o njegovem videzu. Za katero opcijo navijam jaz je jasno ;D

Comments

Tanja — 2011-03-27 14:17:47

Špela, pa daaaj… sej te nič ni skupaj, no. :P

The M. — 2011-03-27 20:34:18

Ja vedve lahko pa res obe nostia kar vama pade na teleščke ;)

Spela — 2011-03-27 10:02:17

Khm…zato pa jaz še vedno hodim okorg v vetrovkah in jopicah. Kavbojke sicer nosim, ampak le zato, ker so mi končno spet prav :D (no, vsaj zaprem jih lahko) hahaha

Zaobljuba..ali kako?!

Sun, 30 Jan 2011 22:47:25 +0100

Pred petimi dnevi sem razlagala kako lepi so Thomas Sabo obeski za charms zapestnico. In od petka ima svojega. Tistega, ki mi je bil najbolj všeč in je bil nesramno (pre)drag. Kot nalašč sva bila v petek po opravkih v Avstriji (resnično so bili opravki, ja) in ob sprehodu skozi Seizberg sem zagledala ogromen plakat obeska punčke (v resnici je ta obesek precej velik) in napis Thomas Sabo. Nisem se mogla zadržat in že sva bila v zlatarni. JOOOJ! Imeli so skoraj VSE obeske. Kakšnih 15 minut sem potrebovala, da sem se jih nagledala. Ker se nisem mogla odločiti za najljubšo dragocenost se je moj dragi odločil, da me (še bolj) razvaja in mi kupi tistega, ki mi je všeč. In ta je vseboval diamant. In diamante se podarja ob velikih dogodkih, ne?! Zarokah, porokah..ali pa ljubicam za tišino :) In ni šlo drugače. Imam svoj zaročni charm :D A ni lep?!!!!! Da pa nisem edina “zaznamovana” sem si označila tudi ljubega. Buahahaha! V naslednji zlatarni si je on izbiral Xenox prstan. In imam zaročenca. Ha ;) To bi bilo to. Zdaj imava pa za nekaj časa dovolj nakita. Čeprav…saj veste - diamanti so kot najboljši prijatelji ;)

Comments

Tanja — 2011-01-31 10:51:41

aha, ni prstan! dobro! tudi tole velja! ;)

Spela — 2011-01-31 08:18:25

Ja…čestitke!! :D Veseela :)

The M. — 2011-01-31 19:37:23

Hvala, hvala :)

Kaj berete?

Fri, 14 Jan 2011 21:44:01 +0100

Še berete? Knjige mislim. Ali je ta navada ostala v prejšnjem stoletju?! Jaz še berem. Sicer premalo, hkrati pa preveč lahke literature, a enostavno nimam energije za kaj več. In zdaj razmišljam kaj to pove o meni, razen očitnega - moji možgani so tako polni informaciji, da zvečer prenesejo le še neumnosti. Pogled na mojo nočno omarico je videti nekako takole:

In se zgrozim. Si obljubim, da si bom naslednjič sposodila nekakšno strokovno literaturo. Glede na rednost branja srčno upam, da bo to že letos ;) Nisem kriva, da so izumili mobilnike in kup aplikacij zanje ;) Ampak to še ni vse…pogled pade na sosednjo - omarico in vse mi je jasno!

Očitno nisem edina, ki ima rada lahke stvari. Za brat mislim. Priznajte, da je izbrana literatura zelo sorazmerna in v nekem pogledu povezana. No, zagotovo bo naslednja knjiga strokovna. Iskala jo bom na oddelku psihologije ;D

Comments

The M. — 2011-01-16 08:50:42

Saj kriminalke tudi uvrščam med lahko literaturo, sam gledam preveč krimi TV nanizank. V času šolanja pa…to je že leeeeeta nazaj. Nič, bo treba nazaj v šolo ;)

Spela — 2011-01-14 22:22:03

Zakaj točno bi pa morala bit strokovna? Če hočeš napenjat možgane, si sposodi kriminalko ;) Mah…strokovnih si prebrala pomoje dovolj v času šolanja. Pa vse kar te zanima najdeš na netu ;)

Slivova pita

Mon, 25 Oct 2010 06:09:11 +0200

Ali saga o češnjevi piti se nadaljuje ;) Še vedno jo pečem. Sem pa (v vmesnem času) iz radovednosti spekla še slivovo. Nadev sicer niso čisto navadne slive ampak je slastna kombinacija sliv, cimeta in sladkorja. No, stvar je uspela :D Tako, da sem pozabila na fotko….zdaj imam le fotko 3/4 slivove pite :P

Comments

Sergio — 2010-10-25 14:54:23

give me your pie,or you will die :)

The M. — 2010-10-25 15:21:07

Imam dobrega čuvaja, se ne bojim…pito čuva ali pa jo poje ;)

Češnjeva pita z nekaj višnjami

Fri, 15 Oct 2010 05:00:50 +0200

Septembra se je začela zgodba. V bistvu zafrkancija na moj račun. Najlažje vam zgodbo opiše spodnja slika (grdo skopirana in zabrisana s Facebooka).

Ob pri priliki, ko sem bila sama doma sem si ogledala recept in nabrala sestavine. Žal svežih češenj nisem dobila in sem uporabila kombinacijo višenj in češenj iz kompota (nesladkanega in malce boljšega). Sicer pa to verjetno ni naredilo bistvene razlike, saj v receptu piše, da je potrebno češnje skuhati. Najbrž pa bi bilo lepše videti.

Za prvič (zdaj, ko vem, da je užitna) je ok. Ampak, če se bom res tedensko trenirala bo kmalu takšna kot je fotografirana na receptu. ;)

In pobudnik?! Navdušen. Polovica pite je hipoma izginila. Hm, pa so moški res nori na hrano. Sicer pa je plan, da jo zdaj pečem vsak teden. Nisem se pa še odločila kakšna bo proti-usluga za “se poročim, če” ;)

Trenutno sva še srečno sita pite, zadovoljna in nasmejana. Bomo videli kako bo naprej. Če me vidite naslednjo sredo spet dirjati po trgovini in hiteti domov - ne me motit, igram se gospodinjo :D

Comments

The M. — 2010-10-16 16:27:51

Ni za kaj…čakam na kakega tvojega, ko si že v deželi pit ;D

Nives — 2010-10-16 05:11:53

Hvala za idejo in recept ;)

The M. — 2010-10-15 14:27:31

Če bi prej vedela, da mu bo pol toliko všeč bi jo že zdavnaj naredila :)

Eva — 2010-10-15 09:36:37

Dobra pita = super žena. Žeeeee divjam v trgovino po sestavine :D

Moški proti ženskam #2

Wed, 13 Oct 2010 22:26:02 +0200

Torbica. Ima jo. Eno. V bistvu je torba za laptop. Konec. Več ne potrebuje.

Pri meni je druga zgodba. Seveda ima tudi jaz torbico. No, v resnici ima moj prenosnik 3 torbice in še eno aktovko. Ne morem pomagat. Tako je hotel ;) Normalno pa je, da ličila ne spadajo poleg elektronike. Torej, potrebujem še vsaj eno torbico. Ta torbica, logično, vsebuje še torbico za Aspirine, obliže, aloe vera gel, vžigalnik (ne kadim, a ogenj je uporabna stvar),… In včasih je poleg še ena torbica - za podatkove kable! Kolikor ste utegnili prebrati vam je jasno, da ima tudi mobilnik svojo torbico…no, mobilniki imajo etuije! To bi bilo to! Odgovor na moško vprašanje: “Pa kolk torbic pa nuca bejba?”

Dragi moji…niste šteli v zgornjem odstavku? Pa saj vam ni treba. Ker torbice, kot čevlje, prilagajamo priložnostim in oblačilom. Poleg črnih, lakastih salonarjev pač ne morem nositi rjave športne torbice za čez ramo (to lahko deluje le pri kakšni res hudi in dobri babnici - npr.: Angelini). Podobna situacija: k črno vijolični kombinaciji športnih copat ne morem nositi majhne oranžne torbice velikosti pisemske kuverte. Samo toliko: nobene od teh torbic nimam…samo primeri. Pomembne so nam barve, velikosti, oblike, videz…Veliko stvari. Priznajte pa, da vam včasih prav pride njihova vsebina!

Koliko torbic torej ženska potrebuje? Nimam pojma!!! Odvisno od njenega stila oblačenja in okolja kjer se giblje. Koliko torbic imam jaz? Manj kot pred leti, a so te kvalitetnejše (žal tudi dražje). Aha…številko želite! Vedno imam eno torbico premalo! :D

Ženske proti moškim #1

Mon, 11 Oct 2010 20:09:23 +0200

Saj poznate tisto teorijo, da so moški z Marsa in ženske z Venere. Moški so lovci, ženske nabiralke. In danes se je nekaj od tega pokazalo…men nabiranjem kostanja!

Kaj pravite…kateri kupček kostanja so nabrale moške roke in katerega ženske? Čeprav posodi nista enaki je razlika jasno vidna. Naj opišem pogoje nabiranja: huda strmina, mračenje, gozd, rahla lenobnost od pohoda prejšnji dan.

Njegova oprema: vreča, mobilnik, zdrave oči, močne noge in stabilna hoja.

Njena oprema: vreča, robčki, vlažilni robčki, dva mobilnika, leče, močne noge (a mehkeje sestavljene) in nerodna hoja.

Glede na opremo zagotovo zmaga moški, saj je ženska šibkejša, bolj zaposlena sama s sabo (oz. smrkavim nosom) in svojimi tehničnimi igračami. Pa ni bilo čisto tako.

Ženska je imela elektroniko poleg zgolj za opravljanje meritev razdalje in vzpona. Moški je pridno tipkal in govoril po telefonu. Moški se je varno spustil mimo poti, ženska ni toliko zaupala v svoje ravnotežje in v tem času prehodila večjo razdaljo (obiskala več dreves). Moški je z višine opazoval tla, ženska je hodila upognjena naprej.

Ok, ženske priznajte, da ste že ob pogledu na sliko vedele kdo je zmagovalec. Ženska :D In na veliko nesrečo moških imamo pri nakupovanju podoben sistem :) Na veliko srečo moških pa vse nabrano rade delimo z njimi :*

Comments

sIMON — 2010-10-12 20:59:04

se oziram okoli, na koga je letelo :-P

Za lepši večer...

Tue, 21 Sep 2010 20:31:37 +0200

Njegov avto in moj avto

Fri, 10 Sep 2010 14:59:48 +0200

Ok…enkrat za vselej: rada ima mobilnike, računalnike malo manj in avtomobile (poleg ostalih NE-tehničnih stvari). In če avto ni za zabavo je zame le prevozno sredstvo od A do B. Sum = všeč so mi športni avtomobili. Pač rada počnem (drage) neumnosti ;)

In to je moj avto. Škatlca na kolesih. Star Polo. Ime mu je Marco. Da, ima ime. Seveda je dolgočasnega videza in močno podhranjenega motorja. Tudi najdražji bencin in moja težka noga ga ne naženeta preko 170km/h. Seveda se to ne dogaja redno. No, samo enkrat se je…če bere tole kakšen državni organ :P Vsekakor Marco NI zabaven avto. Prehitevanje je adrenalinski šport, sploh kadar se pred menoj cijazi šofer enega od bolje opremljenih motornih konjičkov. Dajmo si priznat, da glede na moj avto je slednjih ogromno :)

SUM = imam avto za prevoz s točke A do Z. Pač prvi avto, ki sem si ga kupila sama. Zagotovo bi lahko vzela kredit/leasing/naloge in si kupila nekaj z seksi obliko, modno barvo in močnim motorjem. Ampak… se mi ni izplačalo!!! Še vedno se mi ne :D S svojim avtom nimam tehničnih težav, klimo ima, radio dela, zaspan ni. Še jutranji čaj varno pripeljem do službe. Pomagal mi je pri selitvi. Prenaša moje popoldansko prepevanje. Ne zameri mi, če ga kdaj komu posodim.

Ampak ta objava ni namenjena hvali mojemu avtomobilu. Moj partner ima avto, ki je vse kar moj ni. Velik, lep, drag, z zavidljivimi pospeški, opazen, ….bla-bla-bla. Ne bom niti začela naštevat kaj vse ima. Ok…nekaj mu res zavidam: 5 vrat!!! ;) Je pa njegov avto tudi veliko zahtevnejši…že nakup gum…me strese ob številkah. Pa sem spet zašla s teme. :P Torej, če najina avtomobila stojita kje skupaj je to smešna podoba za veliko prijateljev, znancev,… Nekako pričakujejo od mene, da si bom kupila primerljivo (ali vsaj ugledno) mrcino. No, mogoče celo od njega pričakujejo, da me bo založil z super-avtom. In mi je kr malo neprijetno, če ga “zafrkavajo” glede mojega prevoznega sredstva. In, da kakšen dec pa je, če mi ne more “zrihtat” boljšega avta.

DRAGI MOJI zelenci,

svoj prvi avto bom imela toliko časa kolikor bo služil mojim potrebam! Popolnoma neodvisno od mnenja drugih. Mi manjka en tipično slovenski gen - tisti, da bi dajala več kot pol plače za avto. Nep. Ne bo šlo. Pa nisem škrtica. Samo ne vidim smisla v tem :) Mirno lahko nehate gledati postrani mojega dragega - ni popolnoma nič kriv. Jaz sem takšna :D

Comments

Tanja — 2010-09-10 19:10:45

Kul! Te čist razumem! :)

Sergio — 2010-09-10 15:23:52

RESPECT ;)

Spela — 2010-09-10 15:07:49

Se strinjam s tabo in te razumem :) Tudi jaz nisem taka, da bi vzela kredit za avto…je škoda, ker sem zadovoljna z malo manj dobrim in cenejšim avtom. Glavno, da se jaz v njem počutim fajn, in da me pripelje. Kar moj twingo je…pomoje bom vztrajala z njim toliko časa, kot se bo dalo. :)

had — 2010-09-10 15:04:27

kaksen hvalospev si spisala simonu :) hecam se.. zakaj bi bila pri hisi dva huda avta, ce ni potrebe? zato, da so drugi fovs :)

Mesarski most in ključavnice

Fri, 03 Sep 2010 14:31:40 +0200

Ljubljana se res spreminja v velemesto… Po “novem” ima še kraj za priseganje večne ljubezni. No, bolj za zavarovanje ljubezni, ki naj bi večno držala. Mislim na Mesarski most. Na njem že visi nekaj ključavnic zaljubljencev, ki upajo na večno srečo. Romantično ali nepotrebna teža na mostu?!? Ne vem. Odvisno od dneva. Običaj pa izhaja iz Italije…ravno dovolj blizu, da greste in obesite svojo ključavnico na “originalen most” za zaklepanje ključavnic. Potem mi pa sporočite kako je delovalo ;)

Vsem 40. mučenikom

Wed, 10 Mar 2010 06:46:44 +0100

Vse se vrača, vse se plača ;) In danes je dan moških. Naj vam bo lepo, toplo in prijetno. Da ne bi bilo sitnih trgovk, polnih smeti, nepomite posode, psa za ven peljat, … Pa da vam danes ne bi bilo treba kidat ali kaj podobnega ;) Bomo vse me namesto vas ;D

Comments

Tea — 2010-03-10 15:23:43

Se pridružujem čestitkam… Ampak danes je pa tudi moj dan, moj “mučenik” me je razveselil z umito posodo… Jeeeee, sem mu res hvaležna, mislim, da je svoje mučeništvo za danes plačal ;-))) Tea

The M. — 2010-03-15 15:17:12

Božček ;)

Mum — 2010-03-14 18:46:17

Sej sm ga pustila v Mb na rokometno tekmo… Upam, da bo to pomagal… Jeeeeeeeeeeeeee! Zmagal SMO!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Moški in crknjeni avtomobili

Tue, 09 Mar 2010 17:31:02 +0100

Danes sem delček dopoldneva preživela v mehanični delavnici. Spet. Nekako je postalo to moje opravilo, a se ne pritužujem - imam pač malo bolj razgiban dan ;) Pa še nasmejejo me! Pa ne mehanik, vsi ostali moški ki pridejo v delavnico. Sama sem stala nekje za avtom, ko je mehanik “šraufal”. Po moji logiki človeku ni prijetno delat, če mu gledaš pod prste + če ne bi delal kaj zelo narobe (to vključuje vžig, brizganje tekočin, ipd) itak ne bi vedela, kaj natančno počne. :P Drugače pa je z možmi, ki vstopijo v delavnico. Vstopijo, ker imajo problem. Vstopijo, ker je potrebno na njihovem avtu menjati olje, filter, luč. In vstopijo…odkorakajo naprej do TUJEGA avtomobila, stopijo tik za mehanika in gledajo pod haubo. Roke postavijo v bok ali jih prekrižajo čez prsni koš. Njihov pogled je kar se da inteligenten. Eni celo pritrdilno kimajo. Čez čas zadovoljno odidejo … brez besed. Mene ta fenomen zabava. Ker dvomim, da kateri od teh tihih proučevalcev sploh ve kaj gleda. Morda zveni to nesramno, ampak…res ni česa videti! En velik plastičen pokrov (torej je bistvo skrito), nekaj posod za tekočine in počasi je to to. In ker so ti moški prišli do mehanika je skoraj očitno, da problema “pod haubo” ne znajo sami rešit. A moški morate imeti neki gen, ki ne dopušča, da bi priznali, da ne znate popraviti (kateregakoli) avtomobila. Ta gen se drži tistega “ne vprašaj za pot, ampak poskušaj najti” (na srečo ima zdaj vsak svojo prijazno bejbo, ki navigira). Potem je še velik del privzgojen… In ja..potem bo to to. Vse je v genih. In ker je “moj” mehanik izredno prijazen mi vsakič razloži kaj dela, zakaj in čemu kateri del avta služi. In potem celo razumem kako zadeva teče, če gledam pod pokrov. A to velja samo ta avto ;) In ta avto je na pol računalnik…. :D Dragi moji: kdaj pa kdaj lahko priznate, da ne veste kaj se dogaja in pokličete avtomobilsko asistanco…razen, če lahko upravljate stvari z mislimi oz. pogledi :D

8. marec

Mon, 08 Mar 2010 22:41:51 +0100

OSTANITE ŠE NAPREJ SUPER ŽENSKE…in če vam kdaj spodleti ena od 46 stvari, ki jih počnete hkrati…pomislite kako fino je biti ženska, da lahko sploh počnete 46 stvari hkrati ;) ADD: 8.marec je bil res kul! Že v nedeljo sem dobila lepo trobentico, potem še v službi pink gerbaro, pa dragi me je peljal na kosilo, ko sem šla tankat na OMW so mi podarili čokoladico in gratis pranje avtomobila, doma sem se spet zagnala v ostanke kilogramske Gorenjke, pa še ena rožica… No, super je bilo. Tile “stari domači” prazniki so res najboljši ;)

Comments

Spela — 2010-03-08 17:37:15

Hvala enako!! :)

Mum — 2010-03-14 18:53:56

No, jaz delam bolj počas … kakih 45 stvari naenkrat, al pa ke elegantno prepustim drugim……….

Dogodivščine iz preteklosti

Sun, 22 Nov 2009 22:38:29 +0100

Vse jih imamo. Tudi oni jih imajo. Vprašanje je le kdo jih izda več ;) O čem govorim? O vseh tistih zabavnih zgodbicah s katerimi smo do solza nasmejale najboljše prijateljice. O osvajalskih spodrsljajih. Tistem čudnem tipu iz lokala. Kako se je oni po nesreči zaklenil ven, ker je med odhajanjem govoril z nami po telefonu. Ali kako sta se spoznala - ko je prisegla, da res ni njen tip moškega. O tem, da mu je izgubila psa. Da tistih bolj “sočnih” dogodivščin ne omenjam. Seveda jih imamo vsi. Vsi tako ali drugače preživimo “študentska leta” (tudi tisti, ki sploh ne redo študirat). ;D

In potem se umirimo. Najdemo partnerja. Smo srečne. Vsaj večino časa :P Ženske pač stalno želimo kaj spremeniti. No, to lahko napišem lepše….tako bolj za moško publiko: “Ženske smo nagnjene k popolnosti in iz vsakega moškega želimo narediti vladarja sveta.” (O nesporazumin in prepirih zaradi različnih pogledov na našo “pomoč” zdaj ne bom pisala). Kje sem že ostala??? Aha! Imamo moškega in smo srečne.

Sprehajamo se po Mariboru (ali kateri kraj vam že pač pade na pamet) in se spomnimo na eno zelo smešno dogodivščino. Pri sebi se malo zahihitamo. Ampak (očitno) toliko na glas, da nas tudi partner sliši in zasliši čemu tak skrivnosten nasmešek. Moja reakcija vam je itak že jasna, toliko me že poznate. V pol smehu povem zgodbo kako me je oni osvajal in po nesreči pahnil z meter visoke ograje, da sem kraljevsko telebnila na hrbet. Jasno, da nisem imela tam kaj iskati, ampak včasih me zagrabi počet neumnosti. Zgodilo se mi ni nič. In ko sem zagledala nad sabo prestrašen obraz (takšen kot bi bila merva ali bi me pol manjkalo) me je zvilo od smeha. In to je eden tistih neumestnih trenutkov, ki se jih spomniš. So ti večno smešni. Težava pa nastane, če so smešni samo tebi :P In te po končani anekdoti partner samo nemo gleda. Huh. Neprijetno.

Saj bi vas vprašala koliko in kaj poveste ve. Pa mi je že v naprej jasno, da na to objavo ne bo komentarjev ;) Tudi moj “dogodek” je izmišljen. Me pa vseeno zanima koliko upate zaupati….jaz nikoli ne vem kje je zdrava meja in včasih povem preveč. Pa saj to se pričakuje od ljudi, ki javno pišejo svoj dnevnik mar ne?!? :P

Samo za punce!!!

Mon, 12 Oct 2009 23:55:50 +0200

Klik za garantiran smeh ;)

Comments

Eva — 2009-10-13 21:30:18

Ne me…. :D

The M. — 2009-10-14 15:00:29

Ne, to bo kaj drugega ;)

Ženski svet

Fri, 25 Sep 2009 21:27:50 +0200

Včasih me razjezi….sem se vmes že pomirila…pa me je popoldan spet prijelo. Ja, včasih se mi zdi, da nam je ženskam tale emancipacija nardila več dela (dobesedno) kot koristi :P Seveda se mi zdi normalno, da lahko volim, opravljam katerikoli poklic, živim sama, ….skratka: všeč mi je, da imam možnost do (skoraj) vsega.

Nazaj. Travnik. 2 ženski in 2 punčki. Punčki se razposajeno igrata nakakšno obliko kradenja ozemlji. Videti je, da tista malo večja “vlada” nad manjšo. Verjetno rada pomisli, da je vsemogočna in si želi “ko bo velika” postati kraljica, da bo lahko vsem govorila kaj smejo in kaj ne. Drage moje, to bi nam pa vsem odgovarjalo se opravičujem tistima dvema, ki sta vse otroštvo sanjali, da bosta ponižni “gospodinji” (ne, tole ni žaljivka, naj končam). Ženski pa…ena rine težko kosilnico po hribu levo in desno, druga grabi. Seveda ob tem pazita tudi na punčki. Ha?

Mora bit vsaka ženska “super ženska”?! In, če že - zakaj nam niso dane nadnaravne sposobnosti?

Priborile smo si možnost, da počnemo karkoli in sedaj počnemo VSE!

Zjutraj greste v službo (ene še sproti peljete otroka v vrtec/šolo), med malico letite po nakupih (nekaj za kosilo), po službi se vam mudi (vrtec), doma hitro pripravite nekaj za jest, pospravite kuhinjo in daste vmes prat perilo, pospravite posteljo, poberete igrače v dnevni sobi, pomagate pri domači nalogi in tako KONČNO sedite ;) Povzetek: delavka + gospodinja!

Pa tiste, ki ste doma. Zjutraj se pričakuje kraljevski zajtrk (kraljevsko veliko posode), potem peljat otroke v šolo, hitro po nakupih za kosilo, domov pospravit in prat, zgodnji obisk skupinske vadbe (jah, vsaj lepa bodi, če si že ves dan doma), hitro za štedilnik in pripravit zdravo kosilo (seveda on ne je graha, mali noče korenja, hči je po novem vegetarjanka) z zdravo sladico, pospravit, pomagat pri domačih nalogah in ob tem skuhati marmelado. Sledi dnevnik in likanje perila in potem spravljanje spat otrokov. Vsi tisti, ki se vam zdi to preprosto dvignite roke. Hahaha - ne vidim vas :P

Ja, ni enostavno biti ženska. Zato smo včasih tečne. Ne zato, ker imamo PMS ali druge hormonske spremembe. Enostavno dobimo občutek, da smo za vse same in da nihče ne opazi našega stalnega dela. Mogoče ga pa res ne in smo samo obsedene z redom?!? Kaj pa vem.

Nekako smo ženske od emancipacije dalje postele veliko bolj tekmovalen spol. Moški tekmujejo pri delu in avtomobilih (ok, redke izjeme), ženske tekmujemo v vsem! Znanju, lepših laseh/nohtih, postavnosti, oblekah, pametnejših otrocih, bolje šolanih psih, najboljšem štrudlu, več dejavnosti, bolj smoternem nakupovanju, večjem avtu za šopinge, boljši plači,….se ne konča.

In sem res srečna, da imam prijateljice, ki to situacijo razumejo. Ker so same mame in skrbijo za gospodinstvo. Ker imajo naporno službo in še dva otroka. Ker zaradi delovnega časa še komaj kaj vidijo moža in otroka. Me razumejo, ker kot meni jim je bilo obljubljeno, da lahko imajo vse (samo ceno so zamolčali)!

Mala zver – ljubosumje

Wed, 10 Jun 2009 07:16:20 +0200

Normalno je, če si malce ljubosumen. Sploh na začetku zveze, ko še nisi prepričan kaj si druga stran misli o tebi. Je pa neprijetno, ko postane zadušljivo. Ko se nekdo prilepi. Se te stalno drži, kliče na 5 minut, preverja kje si, če nisi z njim… Verjamem, da ljubosumneži niso zlobni. Po moje tudi nimajo slabih namenov. Verjetno jih je le strah izgube. Pa tudi to, da ljubosumni ljudje niso samozavestni ne more biti res. Poznam jih kar nekaj, ki so zelo samozavestni in delujejo povsem neobčutljivo. Vedo kaj hočejo in svoje mnenje vsiljujejo partnerju. Prej je krivo, da se ne cenijo dovolj in se zato bojijo izgube partnerja. S tem so lahko obsedeni in vsaka malenkost jih lahko vržejo s tira. In potem v glavi ustvarjajo različne konstrukte kaj se v resnici dogaja.

No, nisem takšna. Nisem ljubosumna zaradi občutka manjvrednosti. Sem se pa že ujela, da sem ljubosumna zaradi slabih izkušenj. Po naravi sem nezaupljiva…in zelo se vživim v slabe izkušnje prijateljic. In moje ljubosumje je bolj splošno nezaupanje. Tega pa je zelo težko odpraviti…se mi zdi. ;)

Ko ne rečejo oprosti….

Sat, 06 Jun 2009 20:14:41 +0200

Drage moje vse vemo, da so moški še raje »nezmotljivi« kot me. Radi nam povedo: »A sem ti rekel, da bo tako? Lubica ti me samo poslušaj drugič.« Nekaj zelo naredijo narobe. Po vsem našem joku in stoku se čez čas zavedo svoje napake. In če bi bili ženske bi bil naslednji logičen korak iskreno opravičilo, vidno obžalovanje in damage control :D Moški pa…bodo namesto besed: »Oprosti mi draga,« naredili kup drugih stvari. Primer: popravili vam bodo nekaj kar vas je motilo že dolgo časa in ste redno tečnarile, a se ni zgodilo. Ali pa bodo pospravili posodo, pobrisali prah ali skuhali kosilo. Tisti večer bo pozabil na računalnik ali TV in se ukvarjal le z vami. Postal bo ljubeč in nežen. Podaril vam bo pozornost…uganite: rože! Povabil vas bo na pregrešno večerjo. In podobno…

Me rečemo le žal mi je, oni si naredijo goro dela. Hmmm…razmišljam kaj je bolj iskreno. Zagotovo pa vem kaj je meni bolj »koristno«. Pa saj jim v očeh vidimo, da jim je žal…pa naj se še malo potrudijo za nas :P Jaz, jaz sem nora na hrano in izlete ;D

Ne utegnem zdajle.

Fri, 03 Apr 2009 21:35:43 +0200

Takoj, ko pridem iz službe potrebujem nekaj časa samo zase. In ker pridem v 90% v prazno stanovanje mi tudi uspe. Načeloma ta čas porabim za športne aktivnosti in nikakor se me ne da prepričat, da bi jih prestavila za tri urice (ob 21h se mi pa res ne da it teč/hodit/nekaj). In potem je kakšna prijateljica malce užaljena češ: »Kako nimaš takoj časa, saj nisi z nikomer zmenjena?!« Sem sama s sabo! ;) In večina mojih prijateljic ima partnerje. Za katere sem prepričana, da potrebujejo čas zase, ko pridejo iz službe. A se mi zdi, da tega ženske ne razumemo (razumejo). Naši možgani delujejo po principu: »Zakaj bi potreboval čas zase, ko se 10ur nisva videla! V bistvu bi moral biti sedaj hvaležen, da ga lahko preživiš z mano.« Pa v večini primerov le nismo tako pomembne. Ker me pod skupno preživljanje časa vštevamo predvsem: pospravit, odnest, popravit, nakupit, očistit, pomit, uredit,…vseee kar moške res ne zanima. In potem smo šokirane, da jih ne zanima. Ker so nam še na čistem začetku zatrjevali, da je z nami zabavno prav vse in bi tri dni skupaj lupili krompir, samo, da so lahko v naši družbi. Hmmmm… Not. Morda se tu skriva razlog zakaj ženske ne razumejo »rabim čas zase«. Ker večinoma, ko ženske »rabimo čas zase« smo na nekaj jezne. Ali pa smo nezadovoljne. Ali pa hočemo v miru opravljat s prijateljicami. Ali pa res moramo naredit nekaj samo zase in potrebujemo tisto urico in pol športanja. No, moškim res ni lahko razbrat kaj ženske hočejo ;D

Comments

Spela — 2009-04-06 20:47:45

No jaz priznam, da nimam potrebe po času zase. Ja, imam potrebo, da ga preživim stran od Aleša…ampak vseeno v družbi ;) Biti sama…pa nisem niti navajena…in mi je to tak čudno. Sem pa že veliiiiko boljše kot včasih :D Nimam pa potrebe po pospravljanju :D

The M. — 2009-04-07 15:13:44

Pa včasih je pa fino bit malo sam…malo miru..malo tišine…in veliko pospravljanja ;) To pa res mora bit :)

Te tečne babe!

Thu, 22 Jan 2009 17:51:56 +0100

“Jao, kako so ženske tečne! Samo komplicirajo in težijo. Pa tak ti nič ne povejo in moraš vse kr vedet ka hočjo!” tarnajo moški. Aham. Smo komplicirane. Smo zahtevne. Včasih kaj ne povemo dovolj jasno. In povsod vidimo probleme in tematiko za dolge pogovore ob čaju/kavi. Takšne smo. In ko se skušamo spremenit vam spet ni prav. Če ne kompliciramo se vam zdi, da nam je vseeno. Če nič nočemo od vas, se vas želimo znebit. Če jasno povemo kaj bi rade veljamo za ukazovalne. In tako smo ujete. In res ne vemo kaj je bolj prav. Hm…ja sedaj bo večina tipov rekla, da imajo raje nekomplicirane punce. Pa bi se v praksi ob takšni ženski še počutili ljubljene?!

Comments

BeeKing — 2009-01-24 07:40:42

Samo odrasti je treba deklica!

Mateja — 2009-01-24 10:44:20

Fajna fotka :). Hmmm…ja, ženske smo za moške najbolj komplicirana bitja, ampak brez nas pa spet ne znajo in ne morejo živeti. Vendar pa mislim, da je različnost naše vezivno tkivo, ki nas povezuje. Drugače se pa strinjam s tabo popolnoma ;).

The M. — 2009-01-25 23:42:43

Hmmm @ ČebeljiKralj: Pa saj imam skoraj meter in osemdest centimetrov ter kmalu trideset let. Kam naj še zrastem? Aja, pa res imam zadosti kilogramov ;)

BeeKing — 2009-01-26 09:12:01

Saj nisem rekel, da moras zrast, ampak odrast.

The M. — 2009-01-26 20:53:44

Hmmm…saj eem razumela, a nisem hotela priznat. Tudi odrasla sem že. Imam prijatelje, službo, stanovanje,…in vse kar spada zraven. Me pa zelo zanima tvoje mnenje…ker mislim, da ni težava v “odraščanj”. poznam pare vseh starostnih skupin in imajo vsi enak problem. Torej niso leta kriva. Ne moreš mi pa reč, da so vsi moji znanci čustevno zavrti, nedostopni, neuravnovešeni,…Po moje so razlike v dojemanju sveta z moške in ženske perspektive. Pa razloži svoj pogled na nas…z Venere ;)

Dalibor (obvezno) — 2009-01-26 22:11:27

Rotfl @ slikca!

BeeKing — 2009-01-27 08:32:59

To se ne pomeni, da si odrasla :) Lahko si tudi brez vsega in si odrasla. Si v ze v naslovu zapisala v cem je tezava :)

"Naši" moderni fantje (strokovno: čustveno nedostopni urbani samci)

Mon, 19 Jan 2009 18:35:47 +0100

Ženske veljamo za nežnejši spol. Ok. Smo manjše, lažje (let’s hope so ;D), mehkejše, šibkejše, večkrat zbolimo, čustveno reagiramo, večkrat se poškodujemo,…tako dalje. Skratka smo bolj “nežne”. Pa je temu vedno tako?! Včasih se mi zdi, da na področju čustev za nežnejši spol veljajo moški. Že v srednji šoli pri psihologiji smo izvedeli, da imajo ženske višji bolečinski prag. Ja, saj ga moramo imeti. Pomislite samo na neprijeten PMS ali porod. To je že narava poskrbela za nas. Smo bolj čustvene. Hitreje se razjezimo, zamerimo, planemo v jok. Hm, ampak temu sledi najprej klepet s prijateljicami, mamami, brati, na koncu še s krivcem našega neuravnovešenega čustvenega stanja. In po toliko govorjenja, ko že ves svet ve kako nam je hudo, ker nas je fant prevaral, prijateljica izdala ali otrok okradel, se poberemo. Da, slaba izkušnja, gremo naprej. Oprostimo. Damo možnost drugemu moškemu, najdemo še boljšo prijateljico, povrnemo si upanje v naraščaj. In svet je lepši. Solze pomagajo in čas zaceli rane. Takšna je ženska rešitev. Pri moških je drugače. Če so prevarani bi tekmeca pretepli. Če jih izda prijatelj bi ga najraje “na gobec. Če otrok ni pridem mu odvzamejo vse bonuse (igrače, sladkarije,…). Ne žalujejo. Neposredno se lotijo reševanja problema. In ga rešijo. Takoj. A sami utrpijo posledice. Ne potožijo niti najboljšemu prijatelju kako grozno se počutijo, če jih je zapustila punca in da ne vedo kako naprej. Kvečjemu priredijo “moški večer”. S svojimi mislimi ostanejo sami. In potem se naša svetova združita. Vedno več moških je nezaupljivih zaradi preteklih razočaranj… Žena je imela 3 ljubimce v petih letih poroke. Prva punca ga je zapustila zaradi fanta z motorjem. Ženska, ki jo je šele začel spoznavat se mu je posmehovala, ko ga je videla v kopalkah. Najbolj luštna bejba v lokalu ga je grdo zavrnila pred vsemi prijatelji. Kakorkoli. To žensko izbrišejo iz življenja kot da je nikoli ni bilo. Spoznajo novo. Wow. Popolna je. Sanjska ženska. Vse naredi prav, simpatična je, postavna, zabavna, razumevajoča, polna ljubezni. In moški bi zelo rad bil z njo, če ga ne bi bilo strah, da mu bo zlomila srce kot “nikoli več ne bom izrekel njenega imena”. In tako ostane sam. Vsako naslednjo “popolno” partnerko zavrne, ker še ni prebolel stare “zavrnitve” ali pa se zabava z “nepravimi”, ker ga te ne ogrožajo. Punce: pazite se teh čustveno nedostopnih fantov. Ponavadi so zelo pozorni, prijazni, topli, zgovorni, ustrežljivi, … Vse kar vam dejansko lahko obljubijo je nekaj lepih trenutkov in potem bodo zbežali saj se bodo bali navezati na vas. Tisti bolj pogumni vam bodo razložili zakaj odhajajo, ostali pa bodo le odšli, ve pa se boste spraševale kaj ste naredile narobe. Popolnoma nič. Ostanite kot ste. In ne počnite stvari za katere ne želite, da bi jih kdo počel vam ;)

ENAKOPRAVNOST spolov?

Thu, 15 Jan 2009 20:00:09 +0100

Ja… je super, da imamo tudi ženske volilno pravico. Odlično, da smemo opravljati vse poklice. Super, da smo skoraj enako plačane za enako delo (po moje so tu še vedno razlikice). Ampak… Ja vedno je BUT ;)

Ene stvari res naj ostanejo ženske in ene naj ostanejo moške. Nikoli se ne bi spustila v debato z zidarjem o tem kako gost naj bo omet in koliko debel naj bo cokel. Ja, bi se prerekala glede barve, ostalo pa ne! Ne bi bilo videti žensko, da skočim do zidarja in mu razložim, da bi moral dodati več tega ali onega, da temperatura ni prava….ali pa mehaniku, da naj pogleda še odmično gred, ker je prav gotovo zvita zaradi nepravilne uporabe menjalnika :P To so moške stvari. In moškim ne pristaja solarij, lakirani nohti, tedenski obiski frizerja ali pedikerja, hitro menjanje razpoloženj, vsi znaki PMSa. To počnemo ženske! Me imamo v moških očeh »enostavno rešljive neponovljive probleme«. In ja, včasih ne iščemo rešitev ampak samo rade jamramo. To je pač žensko.

Moški pa naj ostanejo velike močne skale, ki so nežni ljubeči puhki le, ko smo same z njimi. Takšne vas imamo rade! Saj je tako, ne?!

Jeza

Wed, 14 Jan 2009 22:57:29 +0100

Težko me je spravit do stanja »jezna za pop**«. In so ljudje na katere ne morem biti dolgo jezna. Tistemu niti ne bi rekla jeza. Bolj nejevoljnost. Ponavadi je to zato, ker do teh ljudi ne čutim dosti. Zakaj bi se jezila na nekoga, ki mi ni blizu. Ampak res. Raje uživam v nekaj prijetnih trenutkih, zabavah, šopingih,… res si ne bi želela tega pokvariti z jezo. Torej, ne bo vam uspelo! Krasen dan je..ni vsak vreden moje jeze. :)

Aha, aha, aha....

Wed, 07 Jan 2009 21:30:53 +0100

Popoln odgovor na monolog nekoga, ki ti pridiga kaj si in kaj nisi naredil prav. Včasih se mi res ne da pogovarjat o težavah, nesporazumih, problemih. Tudi če sem jezna. Ali pa takrat še posebej.

Razvila sem posebno neprimeren sistem brisanja podatkov. Če sem na nekoga jezna in me pusti pri miru 24ur bom po tem času spet normalno človeško bitje (vmes sem grozen zmaj).

In potem razmišljam zakaj se prepiramo. Načeloma je he said-she said crap! Kaj bi bilo, če se ne bi pogovarjali? Določenih težav sploh ne bi imeli :D Težav, ki se sprožijo zaradi naših neumestnih (čeprav se nam zdijo zabavni) komentarjev ne bi bilo! Hm… torej je tole govorjenje malce precenjeno. Hm… sedaj se bom prepirala le še v nemščini in preslišala vse ostale jezike. Odlično!

Ne se it učit nemško, prosim, ker mi boste podrle sistem ;D

Napaka, napaka, napaka!

Fri, 26 Dec 2008 15:59:03 +0100

Vsi jih delamo. Sploh, ko smo v vezi. Jaz veliko. Preveč. Zato si zdaj oblikujem šopek pravil, da bi bilo nesporazumov čim manj.

Predenj pošljem kakšen »udaren« sms/mail le ta vsaj en dan čaka med osnutki.
Ne spuščam več svojih pričakovanj, raje jih jasno izrazim.
Ne ignoriram poskusov začetka neprijetnih pogovorov.
Ne jemljem resno izjav podanih v »olajševalnih okoliščinah« (pod to štejejo vsa stanja od evforične sreče do hude jeze).
Ne skušam spremeniti človeka, raje se trudim ga sprejeti kot je.
Dobrih dejanj kljub pogostosti ne jemljem samoumevno.
Ne obnašam se več nesamozavestno, čeprav nisem popolna.
Skušam biti čim manj tečna in odbijajoča.
Iščem še dodatne postavke tega seznama ;)

Zakaj nam ni in kako to rešiti?

Tue, 16 Dec 2008 21:44:03 +0100

Včasih tudi nam sodobnim ženskam ni do seksa. Velik faktor je stres in prehiter tempo življenja. In čeprav ga bi seks zmanjšal ali celo zatrl nam takrat pač ni do tega. Če je poleg tega prisotna še anti-baby kemija je želja še manjša. Vse skupaj se še poslabša, če imamo dan/teden (več ne sme bit!), ko nismo zadovoljne same s sabo, s svojim videzom ipd. Potem pa še partner »brez opozorila oz. predpriprav navali« pa je razočaranje popolno. Za oba.

In kako se skopat iz tega stanja? Za začetek prave vonjave…kot je mošus, sandalovina, cimet. Seveda tudi »samopomoč« pred akcijo zviša željo po nadaljevanju. Več športa te dela zadovoljnejšo s podobo. Košček čokolade oz. najljubše hrane. Malce dobre glasbe in zapeljevana partnerja (pogumnejše poskusite striptiz :D) in seveda nežen in ljubeč partner…na začetku. Potem se pa že zmenita za tempo igre ;)

Comments

ž — 2008-12-17 12:49:11

nič sekirat punce - tud moški mamo kdaj takšne dneve, tedne, obdobja :P saj ljudje nismo mašine za razmnoževat… in ja stres, pomanjkanje gibanja, časa, energije…pol mamo pa še druge dejavnike…punce se zapustijo, nonostop gledaš eno in isto ratrgano trenerko na raztegnjeni riti, skuštrano frizuro in poslušaš kaka budala/pacek/lenuh si, pa te lahko kaj hitro mine, da bi se “ljubil” s svojo deklico…morda, če jo lahko zraven malce našeškal, da vsaj malo spraviš iz sebe frustracije, ki ti jih nabija, hehe PS: ne govorim iz lastnih izkušenj :D

FB

Sat, 13 Dec 2008 09:00:32 +0100

Neeeee…ne mislim FaceBook. Mislim na prijatelje iz izključno enega razloga, popolnoma fiziološke narave. Srečaš moškega, ki je popolnoma neprimeren zate, vendar te tako privlači (morda ravno zato, ker si ga prepoveš), da veš da se bo zgodilo. In se. Pa spita skupaj..prvič…in drugič…in se to vleče dva meseca ali tri. Eden se naveliča, drugi se zaljubi. Težava. Pa saj to vemo že na vsem začetku. Izid teh »razmerji« je v zelooooo redkih primerih pozitiven. Torej naredimo to iz upanja, po resni zvezi, iz potrebe ali zgolj zaradi neumne radovednosti? Pri meni je verjetno to zadnje: kaj bo, če bo. To pa nikakor ni dobro vodilo za začetek zveze. :P

Comments

ž — 2008-12-17 12:55:37

čaki mal - sej FB ni zveza, je zgolj občasno sporazumno poteševanje živalskih potreb po naskakovanju! je pa res, da se slej kot prej zakomlicira na eni strani…in zadeva se konča kako to preprečiti - čim bolj rekdo naskakovanje in nič drugega…nič stiskanja ob gledanju filmov, prijetnih debat ob romantičnih večerjah, dolgih pogovorov pozno v noč…! ker drugače…pa vsi vemo kaj se zgodi…jst te mam pa rad/rada in dolga tišina, ki zapoveduje da tudi ti potrdiš, da si razvil neka čustva do naskakujoče/ga…ti pa samo izbuljene oči in “hvala za sodelovanje” pa gasa domov :P lp

Ko je res konec!

Tue, 09 Dec 2008 19:53:21 +0100

Da, nekaj groznega. Sploh, če se zgodi nenadoma ali nepričakovano. Ampak nekako ljudje vedno pričakujemo te stvari, čeprav si ne upamo pogledati resnici v oči… in kako preživeti to moro?! Jok. Smiljenje sami sebi. Najprej premlevamo o vseh slabostih zveze in se jezimo na bivšega. Sledijo obvezne govorilne ure z naj-naj prijateljicami in podrobno seciranje preteklega odnosa (tako včasih izveš, da so bile njim stvari prej jasne). In takrat je najboljše, da se polno zaposlimo…sploh ni pomembno s čim, le z njim ne! Saj veste: nova pričeska, kino s kolegom, žurka s prijateljicami, tečaj salse, fitnes (zelooooo pomaga, če začneš bolje skrbeti za svoje telo), nakupovanje za mamo,…. Potem je obdobje, ko se umiriš in sprijazniš. Znaš biti sama cel den brez da stalno misliš nanj. Vrneš se na stara pota. Preživiš. Ni konec sveta. Vse se konča z zavedanjem vseh svojih napak (karkoli mi že kdo reče - za konec zveze sta vedno kriva oba) in pozitivno naravnanostjo na prihodnost. In ja…tudi, ko si popolnoma srečna te še kdaj kakšna malenkost spomni na bivšega…a to ti ne zagreni niti milisekunde (dlje ta misel ne traja) samo nasmeješ se in greš naprej! :)

KO PRAV HOČEŠ, DA PRIDEJO PARKLJI IN…TE NAŠEŠKAJO!

Sat, 06 Dec 2008 22:30:21 +0100

Začel se je veseli december. Prvi izgovor za obdarovanje je zagotovo Miklavž. A ta je le za pridne punca. Za nas, poredne, imajo darila parklji. Kar pa ni vedno slabo. Bom razložila!

Začetek letošnjega decembra je bil v Celju zaznamovan s sex sejmom…in v tem duhu naprej. Če se ga že nisem udeležila sem svojo večno radovednost potešila na drug način. Zelo podrobno sem si ogledala veliko ljubljansko trgovinico za vse, ki si željo popestriti večer ali pa iščejo šaljivo darilo (ja, res dober izgovor…tega tam še nihče ni uporabil).

Videla sem velikooo zanimivih stvari. Ene bi/bom res poskusila. Lateks v spreju, da si sam »narišeš« kostum nase, ker ne verjame, da je to mogoče. Lubrikant z okusom jagode, ker ne verjamem, da bi zdržal brez hladilnika (ne more bit tako naraven kot jogurt, no) – če bi je to odlično za polnočni prigrizek ;) Zajčka, delfinčka, metuljčka, ker me vsi prepričujejo, da nimam časa za hišne ljubljence…za te bi ga mogoče našla! Lisice s plišem, če že nisem prišla do pravih. Bič že imam (sem bila za maškare cowboy-ka). Pa še kakšno malenkost.

Zdaj sem se norčevala iz večine predmetov teh trgovin…iz te trgovine sem prišla z vrečko in še pred Celjem sem jo res mogla odpret! Poredno. Zelo poredna. :)

Obdobje nenasitnih babnic

Wed, 03 Dec 2008 21:00:38 +0100

Ko se po dolgem času spet srečam s prijateljico in jo vprašam kako je…najprej odgovori, da premalo seksa. Hmmm… In potem razmišljam: pa saj moški sanjajo o nenasitni ljubimki!

Res pa o njej sanjajo v puberteti…ali pa po zdolgočaseni zvezi….ali pa pač zaradi velikega pomanjkanja seksa. In potem jo končno dobijo. In prve pol leta sta oba v dvanajstih nebesih…potem pa ju pogoltne ritem življenja (služba, faks, otroci,…). To se zgodi tistim korenjakom, ki takšno žensko uspejo obdržat. Večkrat so ta razmerja le prehodnega značaja. On spozna simpatično in samozavestno žensko, stvari se razmeroma hitro zgodijo, vse se zdi popolno. Po mnogih zmenkih, ki se začnejo in končajo v horizontali (ja, možna je tudi vertikala ;D) pa počasi moški ugotovi, da je to vse kar počneta. Da je kot suženj, ki uboga in izpolnjuje želje. In ko tega ne zmore ali noče več se začnejo težave, ker je to glavna stvar, ki ju veže. In potem se začne on obilno sestajati s prijatelji, ona noro nakupuje. Kmalu sledi pogovor »ni težava v tebi, ampak v meni« (to vsi vemo, da ni res) in »zveze« je konec.

Teh žensk je vedno več. In kako dalje? Hm…mislim, da bom prihodnje te pogovore speljala na oblačila ali vreme ;)

Comments

irena — 2008-12-16 10:18:14

nikoli dokončana zgodba………….. sem ti pa natrosila komentarjev za en velik koš, boš imela veliko dela, da vse prebereš

Kaj ženske želimo ali kratka objava!

Sat, 29 Nov 2008 15:30:58 +0100

Da, tudi me znamo v enem stavku povedati kakšnega moškega želimo!

Všeč so nam inteligentni, duhoviti, urejeni, komunikativni, razgledani, topli (čustveno) in razumevajoči moški.

Tako, en stavek. Še dobro, da se nisem omejila na število besed ;)

Comments

irena — 2008-12-16 09:49:40

verjamem, da je prav takih še veliko na tem svetu, da ga dobi vsaka, ki si ga želi!

sIMON — 2008-11-30 12:52:45

Se dobro, da si ga nasla ! :-P

najdi-me.si

Sat, 29 Nov 2008 07:00:40 +0100

Internet je zakon. Omogoča toliko oblik komuniciranja, da je že neverjetno. Ko sem bila otrok je bil že višek tehnologije televizor. Ko smo dobili pa v hišo telefon (prej je bilo potrebno it do daljne pošte) sem bila pa prepriča, da je to res ZF. In sedaj ni več življenja brez dostopa do računalnika, ki je povezan v svetovno medmrežje. Vsaj enkrat na teden. Veliko ljudi (tudi jaz…očitno :P) pa ure in ure in ure zre v ekran računalnika. Enostavno zmanjka časa za obiske prijateljev, sedenje ob čaju, turno nakupovanje s kolegicami,… Še dobro, da imamo portale kot je Facebook. Tako vsi vse vedo o vseh. Na nek način strašljivo!

A kljub temu obstaja milijone spletnih strani, ki obljubljajo sanje. Našli boste svojo drugo polovico. Med kandidati je vaša bodoča žena. Nikoli ni prepozno za ljubezen. Varen način spoznavanja.

No….ne. Žal v večini primerov so za slikami samo žabci, ki se ne spremenijo v princa ob poljubu. Pa čeprav se zdi vse popolno in vam govori ravno prave stvari. In čutite energijo med vama, usojena sta si, in oh kakšno naključje… Jaz bi vseeno preverila koliko je še trenutnih princes v njegovem kraljestvu ali pa če je celo kraljična!

Težava pri tem je, da se na tega človeka (oziroma tistega za katerega se izdaja) navežeš. Čeprav se globoko v sebi prepričuješ, da je verjetno vse skupaj potegavščina, se nanj navežeš. Ko spoznaš kruto realnost ti je hudo za iluzijo. Te sanje so končane.

Ampak so redke izjeme, ki se na ta način spoznajo in ostanejo skupaj. In so srečni, zdravi, poročeni in še vse kar spada zraven k stavku »do konca svojih dni«. In zaradi teh ljudi je morda vredno tveganje..ali pa tudi ne.

Hm…odvisno koliko sreče imate pri igrah na srečo. Koliko močan je vaš karakter. In koliko ste avanturistične. Naslove sem pa prepričana, da poznate. Upam na čim več srečnih koncev! :D

Comments

irena — 2008-12-16 09:55:48

zelo dobro poznam en tak primer iz predzadnjega odstavka in sta že kar lep čas srečna! izjeme potrjujejo pravila.

Nismo edine!

Fri, 28 Nov 2008 21:30:03 +0100

Ne, res nismo. Namreč pri tem, da ocenjujemo svoj videz. Dandanes ni nič čudnega, ko vidiš dva tipa v trgovini za čevlje in glasno debatirata kateri čevlji so boljši, lepši, skladnejši,… Torej so se navzeli naše pretirane kritičnosti in obsedenosti z videzom. In ker je res neprimerno ocenjevati gozd po enem drevesu (no, v tem primeru dveh) sem se odločila še za sprehod po ostalih delih urbane džungle. In glej no…. očitno se gozd res spreminja ;) Nič več niso moški imuni na svoj videz, tudi tisti starejši ne (za fante je itak jasno, da morajo imeti že pri 11 letih svoj stil, ki je toliko svojevrsten in unikaten kot to prikaže plakat Newyorkerja ;D). Moški se zdaj trudijo biti v dobri telesni kondiciji, ne niso več ponosni na svoj pivski trebušček in se trudijo imeti čim več mišic (na čim bolj vidnih delih se razume. Kot včasih me (upam, da ne počnete tega stalno! včasih si pa res moramo privoščit obleč kar nam je lepo) se trudijo prikriti pomankljivosti oz. dele, ki se jim zdijo odveč. Iz tega sledi, da je tudi njih začela strašit hladna in ploščata zadeva na tleh kopalnice (ali kje pač že imate osebno tehtnico; vsi brez nje - way to go!). Torej se morajo tudi oni zdaj ukvarjati z zdravo hrano in vajami za čvrsto zadnjico (ja, tja pogledamo, priznam). Nekateri (na srečo jih ni veliko) redno obiskujejo solarij. Večina skuša prikriti primanklaj las (kdaj bodo dojeli, da so nam gologlavi tipi seksi ne vem). Želijo biti višji, lažji, elegantnejši, manj poraščeni, daljši, krajši, …. Vse to in še več. Hm..mogoče jih moramo pa večkrat pohvalit. Verjetno enako radi kot me slišijo: “Danes pa res dobro zgledaš. " Tako, da…nima smisla se trudit bit Ken in imet ob sebi Barbie, ker bosta oba tako zaposlena sama s sabo, da za drugega ne bo časa. Pa naj mi zdaj kdo reče, da je srečen ko strada, prekomerno telovadi ali se sekira zaradi par maščobnih blazinic! Ne. To ni to. :P

Comments

irena — 2008-12-16 09:59:02

mene je tudi zmotil - pozitivno, plakat, me zanima, če misliva istega?

Kmery — 2008-11-29 13:29:38

Hej. Ja moški so postali pravi mali šmenkoti, hehe. Moj je ene pred kakšnim letom končno klonil pod mojim nenehnim teženjem in si omislil torbico. Zdaj jih ima pa že tri!! :mrgreen: Če bo šlo tako dalje jih bo imel kmalu več kot jaz, to pa se preprosto ne sme zgoditi :smile:

ž — 2008-12-17 13:12:50

tale del evolucije pa ni naredil za moškega nič pozitivnega…počasi bomo vsi klonili pod pritiski žensk, medijev, nekih umetnih idealov…in potem ne bomo več: MOŠKI! a ni to zanimivo - ženske se večji del razmerja trudite spremeniti svojega moškega - ko vam (če vam) to dejansko tudi uspe - pa vam naenkrat ni več všeč, vam ni več zanimiv… ves čas se trudite, da bi se bolje oblačil, bolj umival, bil lepše grajen in urejen - a potem samo jamrate, da zapravi več denarja in časa za oblačila, higijenske pripomočke in da je v kopalnici več časa, kako ve. neprestano se trudite biti glavna v paru, ukazovati, se spuščate na področja, ki nimajo nobene veze z vami, samo zato, da imate na vseh področjih glavno besedo - in na koncu moški pogosto uklonejo pritiskom - naj bo po tvoje draga, samo da bo mir pri hiši! In kaj sledi…“moj moški je postal prava copata, sploh si ni več podoben, ni mi več zanimiv…”! če povzamem, bi seveda hladno in brezčustveno lahko zaključil, da cel čas samo tratite energijo, se borite za prevlado, ki je v bistvu itak ne želite (ker v vaših glavam - ali bolje rečeno hormonih - moški še vedno mora biti moški, da vas lahko razvname, da si ga želite, da vas lahko varuje, da kdaj pa kdaj udari po mizi…), grenite ljudem okoli sebe življenje,…in vse to samo zato, ker NE VESTE KAJ SPLOH HOČETE! dame - se morda motim? lp

Sploh niso neumni!

Wed, 19 Nov 2008 19:33:28 +0100

Ja, jasno je da moški niso neumni. Nisem pa se zavedala, da znajo biti tako intuitivni. Določene stvari pač razumejo.

Prav prepoznajo samozavestne ženske, prepoznajo katere so samske in katere ne, vidijo negotovost, opazijo, če smo zadovoljne v svojem telesu, vedo kdaj jih ocenjujemo, vidijo če smo srečne.

Ja, punce. Vse je res. Sploh niso neumni. Še dobro. Nam olajšajo stvari, ker znamo it v velike skrajnosti s svojimi neopaznimi namigi!

In po čem vedo? Ja, tudi to sem izbrskala (moški so zelo skrivnostni). Kot samozavestno žensko opišejo tisto, ki upa gledat v oči, se jasno izraža, ni v zadregi, ko se šalijo na njen račun. Vedo, da je vezana zaradi njenega pogleda. Vezana gleda na dobre tipe drugače: ošvrkne s pogledom, oceni, odobri njegov obstoj in nikoli več ne pomisli na to. Samska si za to vzame čas: dolgi pogledi, igranje z lasmi, nasmeški…kot velika zapeljivka v filmih. Nesamozavestne se izdajajo z oblačenjem in vokali. Videti so popolne, najglasnejše, ko jih nekdo ogovori in pretirano vzvišene. Znaki, da je ženska zadovoljna s svojim videzom so me najbolj zmedli: ne ozira se preveč na modne smernice – nosi kat ji pristaja, visoka ženska v visokih petah, močnejša ženska v oprijetih oblačilih, ravna drža, nasmešek, zna sprejeti kompliment. Srečna ženska je prijazna, si vzame čas za ostarelo sosedo, ni črnogleda, rada spoznava nove ljudi, se ne obremenjuje s potencialnimi razočaranji. Najbolj izdajalsko je, da vidijo kdaj jih premerimo od glave do pet (ja, punce to delamo, niso samo oni takšni – it takes one to know one).

To vse jim je jasno. In potem začnem razmišljat če sem jaz neumna… Neeeeee. ;) Bom pa bolj pozorna na svoje obnašanje, čeprav je večina teh stvari podzavestnih. AAAAA!

Zaupanje med fanti

Tue, 18 Nov 2008 23:34:05 +0100

Ženske rade govorimo. Iz marsičesa znamo razviti debato. Sploh iz razmerij ali razmerij, ki so še v nastanku. En sam zmenek je potreben, da nas pet ali več skoraj diplomira iz psihologije, ko razvozlavamo znake in signale. Besedo, naglašenost stavka,…pa samo ena je bila zraven na zmenku. Štiri smo potrebne za razumevanje le tega. Hudo zabavno. Ali pa samo prvo. :P In ko je končan proces »kaj je kdo kdaj povedal« sledi proces »kdaj se bo oglasil in ali naj mu pošljem sms«. In razvije se nova debata. Na koncu določimo: kdaj jo bo poklical in kaj bo predlagal , kako se bosta imela naslednjič (če se odločimo za verzijo, da naslednjič bo), …

Moški govorijo manj. Prijatelju med biljardom omenijo: »Eno sem spoznal in sva šla zadnjič ven. Bomo videli kaj bo iz tega.« Debata končana. Mogoče še prijatelj pritrdilno zamrmra ali tisti bolj zgovorni vpraša: »Kul. Jo poznam? Ti je všeč?« Odgovor je seveda: »Ne še. Ja, dobra je.« (itak smo vedno dobre :D)

In zdaj bo kdo rekel, da ženske izgubljamo čas…ne, to nas zabava, sicer tega ne bi počele! ;) In priznajte: brez prvega odstavka bi bil tale poste zelooo (pre)kratek. ;)

Comments

mala — 2008-12-03 12:14:35

Pi….. zakwa nisem ded?

»Zakaj pa jaz nimam tipa?«

Sat, 15 Nov 2008 10:13:13 +0100

»Joj, oprosti ne vem. Meni se zdiš luštna, zabavna, pametna, relativno uspešna, seksi, …in kar je superlativov. Mogoče vedno naletiš na napačne.«

»Ok. In kje naj ga potem najdem? Tistega »the one«! Ker sem vsak vikend zunaj, pa mi noben ni »dober«, pa vsi bi sam seks. Mislim, ne…najprej so zaljubljeni, potem bi seks in čez čas bi bili prijatelji. Enake zgodbe. Bedno mi je. Toliko sem že stara, mene je mama ta čas že rodila, bila je poročena,… Ne vem, no.«

»Hm, mogoče pa čez čas ti tipi najdejo »bolj hudo bejbo« od tebe. Ali pa so pač nezreli in jim je všeč le lov plena. Res ne vem. Načeloma se mene izogibajo. Verjetno se bojijo divjih mačk ;D«

»Ja, ja. Fajn je tebi govorit. Ko si takooo pametna in vse, mi pa povej kje naj najdem takega prijaznega, ljubečega, očarljivega, pozornega, postavnega, športnega, uspešnega, darežljivega tipa, ki se bo znal oblačit, bo dobro kuhal, zabaval moje starše in komaj čakal, da imava družino.

»Khm…kaj? Kako? Draga moja…kar opusti 50% teh kriterijev. Ja, tudi moški so jih. Izbirajo nas nekako takole: je lepa in zabavna…ni slabo. Ali pa: ful dobr kuha in zadnjič me je skoraj premagala na tenisu…to zna bit pa fino za vadit moj udarec. Mogoče: luštna in pametna….sanjsko! Razumeš?! Zadostiš dvema kriterijema in si najboljša! Te imajo radi. Če si kdaj pa kdaj še tiho veljaš za boginjo ;) Torej, da. Ženske smo veliko bolj zahtevne. In nisem pri tem nobena izjema, se pa zavedam tega. Ne vem pa zakaj je temu tako. Da se vrnem k tvojemu vprašanju: ne vem kje ga najt. Tam kjer ga boš najmanj pričakovala?!«

»Kot prvo sploh nisem zahtevna! Pač pa mora bit več kot pol tega, ker če ni je eden od tistih za en mesec! Drugo ni kraja kjer bi najmanj pričakovala, da ga spoznam. Pa tudi se mi zdi, da imam stalno enak krog. Faks, kosilo, faks, domov, pijačka, klepet spat. »

»Pa kaj spremeni, ne? Pojdi sama v kino ali gledališče. Lahko greš zadnjo minuto, če ti je nerodno sami in se družiš po predstavi. Vseeno pojdi na tisto poroko, mogoče po pa še kdo sam tam…in ti bo všeč. Naredi zabavo in povabi vse prijateljice s prijatelji – mislim na širši krog ljudi; no mogoče s tem počakaj na poletje. Dobro opazuj okolico, mogoče si samo nepozorna. Povej kako zabavno zgodbico neznancem na žurki. Začni hodit sama na kosilo. Bodi predrzna in pojdi sama na počitnice v tujino! Lahko poskusiš FaceBoook ali kaj takega (poznam nekaj srečnih parov).«

»Čakaj malo. Kaj od tega si ti naredila? In…«

»V kino sem šla večkrat sama, jest tudi, na žure itak, pa…«

»No, ne me prekinjat. Pusti, da končam! Kaj od naštetega si naredila oziroma počela in je delovalo?«

»Aja, zame ni delovala nič od tega. Zato, ker…«

»Pol pa že nehaj bi pametna! Dej greva še do tiste trgovine tam.«

Comments

The M — 2008-11-29 01:51:37

Cau… veš kaj sem razmišljala. Mogoče pa prevega že poznaš. Ali pa si ga spoznala (srečala, videla), a mu nisi dala priložnosti. Ampak to ni bistvo… po moje je boljše, če svojo energijo usmeriš vase. Naj ti samskost da krila! Ustvari iz sebe to kar želiš biti. Ko boš res vedala kaj želiš od življenja boš tudi vedela koga želiš ob sebi.

VARANJE

Fri, 14 Nov 2008 05:50:00 +0100

Sem proti! Zelo proti. Nisem pa tega še nikoli naredila, niti ni bilo nikdar narejeno meni (se mi zdi :P). Sem pa še vedno v dilemi kje je meja, ki pomeni, da si nekoga prevaral.

Velja to le za telesno varanje in od kod naprej. Se med varanje prišteva tudi čustveno varanje (ljubček, varam te s svojim psihiatrom bi bila bolna situacija).

Koliko vpliva na to, če je par dolgo v vezi, poročen, zaročen,..če je samo sveže zaljubljen in se to zgodi po treh mesecih je stvar jasna. Nikoli ni obstajala resna zveza!

Je varanje samo občasen hobi ali je to dodatna zveza. Dvojno življenje neke osebe. Zadovoljevanje potreb, ki jih ne moreš zadovoljiti doma…nekje drugje.

Definitivni ni varanje zgolj seks z drugim partnerjem! Ja pa huje če je vmes še čustvena navezanost. Ampak ne mora biti vsakršna čustvena navezanost tudi varanje. Hm…z menoj se ljubi, z njo samo seksa? Ampak zagotovo jo ima vsaj malo rad. Torej živi dvojno življenje. Aaaa…ni fer! Jaz imam še za eno življenje komaj čas ;)

In potem se sprašuješ: v čem je boljša, kaj mu ne nudim, kaj počnem narobe,… Težava je, da če bi se to spraševal že pred tem neljubim dogodkom, ne bi nikoli izvedela odgovora ali pa ga ne bi bila sposobna sprejet. Ja, zato se verjetno varanje dogaja. Pomanjkanje zaupanja med partnerjema. Ljudje smo razvite živali. Naši možgani so čudni. Samo pomislite koliko spolnih odklonov obstaja!

In na zadnje? Mi partner res lahko vse zaupa brez, da bi ga obsojala? Bi ga sprejela tudi s tistim čudnim fetišem? Bi. Bi dokler bi vključeval le naju. In bi ostal samo z menoj. :)

Comments

irena — 2008-12-16 10:04:18

pravijo: če ne vidiš, ne boli! nekateri pa vztrajajo: tudi če te zalotijo pri dejanju, ne priznaj!

NEVARNA RAZMERJA

Fri, 07 Nov 2008 22:09:14 +0100

Tema knjig, filmov, življenja. In počasi tudi sama ugotavljam, da je morala biti vsaj kakšna malenkost (če že ne vse) napisana na podlagi resničnih zgodb. Skrbi me le, da se vse končajo nesrečno. Včeraj sem obiskala prelep del naše dežele, poln mistike in pripovedk. Rakek, Cerknico,…kraje kjer so glavni junaki izginil…požrla jih je zemlja. In vse zgodbe so govorile o ljubezni, lepoti, bogastvu…končale so se z prevarami, prekletstvi, pogubo.

In potem razmišljam. Ja, razmerja so nevarna. Sploh takšna kot smo jih vajeni. Z eno osebo, ki nam je vse in smo ji mi vse. Grozno je če jo izgubiš….ne glede na razlog. In potem se začne matematika: nevarno je imeti samo enega tipa. Kaj, če se mu kaj zgodi?! Torej jih bi moglo biti več? Kar cel šopek. To bi vzelo ogromno časa! Zmanjšalo bi pa tveganje izgube. Prav tako bi se zmanjšala navezanost na eno samo osebo. Več ljudi ima več različnih dobrih lastnosti, torej zadovolji več potreb. Hmmm… več ljudi pa ne pomeni, da si manj sam, ko koga potrebuješ. Verjetno bi manjkala bližina in intima, ki si jo deliš z eno osebo.

Pa vendar mi ne gre iz glave kako nevarno je imeti enega tipa! Ki ti je vse in največ. Če odštejem strah izgube, ostane še strah pred manj vrednostjo. Pa nimam težav s samozavestjo….no, vsaj večino časa ne. ;) Težko je biti nekomu vse. Težko je vedno vedeti ali čutiti kaj oseba nasproti tebe želi, pričakuje, upa. Še hujše pa je to vedeti in biti nesposoben to dati. In potem opazovati kako nekdo v tebi išče vsaj kanček, žarek, atom tistega kar potrebuje, da bi bil zares srečen. In ti upaš, da bo to našel pri tebi in ne kje drugje. Pa smo spet tam – strah pred izgubo.

In zakaj se gremo to igrico? Mogoče, ker ni nikjer napisanih pravil in si jih lahko krojimo sami. A je vse skupaj še bolj težavno, ker bi vsak želel igrati po svojih pravilih.

Uf, sem zahtevna. Od ene osebe bi rada vse…po drugi strani pa sploh ne vem kaj ji lahko nudim…razen iskanja dela mene, ki bi ga želela imeti a je tako skrit, da še sama ne vem ali res obstaja. :(

Zvest iz uvidevnosti!

Mon, 27 Oct 2008 15:14:23 +0100

Na kaj vas spomni zgornji stavek? Mene na situacijo, ko bi nekdo skakal čez plot (ograjo ali zid) vendar se zadržuje partnerju na ljubo. Khm…in požreš debel cmok sline. Kaj pa če bo imel slab dan in bo besno neuvideven? Naj sklepam na manj prijeten razplet?! Ne, ne, ne…. mi ni treba pravi. Iz uvidevnosti, vsaj tako sklepam ;)

NESBIČEN DAR

Sat, 25 Oct 2008 08:28:59 +0200

Včeraj sem ponovno razmišljala o tem. Imam hobi. Rada presenečam ljudi, ki jih imam rada z drobnimi ali manj drobnimi pozornostmi. Včasih z razlogom, včasih pa kar tako…na popolnoma navaden dan. In vsi so veseli. No, vsi smo veseli. Pri določenih situacijah je pač tako, da je kakšno stvar potrebno kupiti dvojno. Torej, ko prijateljica kupi tipu bon za razvajanje v welnessu za dve osebi je seveda primerno, da vzame njo. Popolnoma normalno. No, nekaj podobnega sem naredila tudi sama in bila deležna zbadljivke: »No, da vidim kaj si si spet kupla! Hehehe…«

In potem mi to ni dalo miru. Če odštejem kanček užaljenosti, ker če bi kupovala zase bi raje tisto noro torbico v ….ne bom delala reklame… sem se resno zamislila. Ja. Drži. Ko sem kupovala…je pol darila zame! Neee..zase pa že ne bi tako zapravljala…vendar posredno sem. In zdaj se mi zdi bedarija.

Po drugi strani pa se mi zdi, da nesebičnih dobrih dejannj pravzaprav ni. Tudi, če popolnem tujcu podariš par kovancev, sendvič,nekaj… se ob tem dobro počtiš. Aha, naredila sem dobro delo, bravo jaz. Pa smo spet tam.

Torej sem sedaj sprejela dve stvari: darila za dve osebi bom podarjala raje drugim (pol si pa same računajte koga boste kam peljale) in da je vseeno fino kdaj komu s pozornostjo pričarat nasmeh na obraz.

Zdaj grem pa ven…nekomu polepšat dan in se bolje počutit ;)

Comments

Dayana — 2008-10-25 12:27:52

Ne, ne, ne…. ;) To moraš drugače vzet… Ko narediš dobro delo, čustveno “nahraniš” in razveseliš dva človeka: tistega, ki si mu dobro delo naredila in pa SEBE!!!, kar je prav!(kdo bo pa za tvojo dušo skrbel, če ne sam?!?!) Tako sta srečna in zadovoljna dva in ne samo eden! :)

PAR, NEPAR, PAR NEPAR, PAR...

Wed, 15 Oct 2008 22:46:57 +0200

Bila sem že oboje…v bistvu vse: vezana, samska, pogojno vezana, obsedena z zmenki,…no, ne v tem zaporedju. In po vsem tem času sem ugotovila, da sta mi všeč obe strani zgodbe in ima vsaka svoje prednosti in slabosti. Vsekakor pa drži, da vedno želimo tisto kar nimamo. Se bom ustavila le pri prednostih, na slabosti lahko sklepate same.

Samski stan je odlična priložnost za neutrudljivo sestajanje s prijateljicami, prebiranje najljubšega romana na katerem koli delu kavča, zabave pozno v…khm..jutro… Če greš kdaj v posteljo z neobritimi nogami to odeje ne moti, zjutraj ne tečeš do kopalnice si uredit lase, ni umazanih nogavic po sobi, mozolj sredi hrbta ni več tako moteč…. Ne razmišljaš kdaj te bo poklical, kaj počne, kdaj se vidita; razmišljaš druge stvari: o peki peciva, obisku babičine sestre, o dragih potovanjih, jezikovih tečajih, kupiti dva para dragih čevljev ali samo enega, … pač počneš vse po principu: karkoli, kadarkoli, kjerkoli!

Dober občutek je imeti ob sebi nekoga na kogar se lahko vedno zaneseš. Ni več beganja okrog in iskanja »The One« moškega. Vse ovire so premagane vsaj enkrat lažje. Najdeš nek občutek varnosti. Veš s kom boš na Valentinovo, Božič, na silvestrsko noč. In veš za koga boš z veseljem pekel vse tiste piškote, lazanje in kuhal juhice. Dvigne se ti samozavest, saj veš, da si ljubljen in prijetno poseben. Največji plus: seksa je toliko kot ga potrebuješ! In ta je, pravijo znanstveniki, zelo zdrav!

Hm…vsakemu pač svoje. Jaz imam na srečo neko čudno kombinacijo vsega, vam pa lahko rečem le:

Na zdravje punce!!!! ;)

Meni se danes ne da…

Tue, 14 Oct 2008 20:55:59 +0200

…mi prijateljice citirajo stavke svojih najdražjih. Hm… Čudno, a nismo ženske bolj nagnjene h »glavobolom« ob nepravih trenutkih?? Ja, bo že držalo, da stres vpliva tudi na moške. Ok. Se mu »ne da«. Kaj počneš potem??? Ne zase! Zanj! Saj veste tisto o skupnem dobrem i.t.d.

Prva pomoč: skuhaš mu kavo! Da se zbudi ;) Potem ga spraviš nekam na zrak športat za pol ure, ga doma zvabiš pod prho, mu pripraviš zdrav prigrizek in ga pustiš, da v miru počiva na kavču…Seveda ne v popolnem miru! Iz drugega prostora mu pošlješ kakšno sočno, a ne preveč vsiljivo fantazijo. Se malce pogovarjaš…in bo še tak utrujen junak padel…no, ali pa obratno ;)

Definitivno pa ne pomaga: grdo gledanje, neumestne opazke in užaljenost.

Verjemite. Oboje preizkušeno.

Obilo zabave ob testih!

Kruta resnica!

Tue, 07 Oct 2008 17:05:05 +0200

Pravijo, da moramo vsak dan pojesti jabolko in banano zaradi kalija. Pa tudi pomarančo zaradi vitamina C. In obvezno spiti skodelico zelenega čaja (brez sladkorja, da ne bi dobili sladkorne bolezni) za zmanjšanje maščobe v krvi. Vsak dan moramo popiti dva litra vode (tako je, in jo potem polulati, kar podvoji čas, ki smo ga doslej preživeli na WC-ju). Vsak dan moramo pojesti vsaj en actimel in en jogurt, da bi dobili vse dobre bakterije, za katere nihče ne ve, kaj točno so, toda če si ne priskrbiš vsaj milijona in pol teh bakterij, boš že videla vraga. Vsak dan je treba vzeti en aspirin za zaščito pred infarktom in popiti kozarec črnega vina, prav tako proti infarktu. Pa kozarec belega za živčni sistem. In kozarec piva, ne vem več, za kaj. Če jih popiješ hkrati, te lahko možganska kap, vendar se ne sekiraj, ker tega sploh ne boš opazila. Vsak dan je treba jesti balastne snovi. Mnogo, mnogo, orgomno balastnih snovi, dokler se ne pokakaš za celo vrečo. Vsak dan 4 do 6 obrokov, lahkih, pri čemer ne smeš pozabiti, da moraš vsak grizljaj stokrat prežvečiti. Samo za prehrano porabiš 5 ur. In ja, seveda, po vsakem obroku si je treba umiti zobe, tudi po jabolku, actimelu, banani, balastnih snoveh. In to vse dokler imaš zobe v ustih, ne pozabi pa na zobrno nitko, masažo dlesni in izpiranje z ustno vodico. Dobro bi si bilo urediti kopalnico, mogoče postaviti vanjo cd predvajalnik in televizijo, kajti glede na vodo, balastne snovi in zobe boš v njej preživela veliko, veliko časa. Spati moraš 8 ur, delati pa več kot 8, plus 5 za hrano, to je 21. Ostanejo ti 3 ure, če ni prometnih zastojev. Po statistikah gledamo TV povprečno 3 ure dnevno. Zdaj tega ne moremo več, ker moramo vsak dan hoditi vsaj pol ure (nasvet: po 15 minutah se obrni, sicer iz pol ure nastane cela ura). Negovati je treba prijateljstva, ker so kot rastlinice, in z njimi se je treba ukvarjati vsak dan. Najbrž tudi takrat, ko greš na potovanje. Med drugim moraš ostati informirana in brati najmanj dva dnevnika in nekaj revij, da bi imela kritična stališča. Seksati je treba vsak dan, pa brez rutine; biti moraš inovativna, kreativna in znova osvajati. Za vse to potrebuješ čas. Da ne govorimo o tantričnem seksu. Treba je imeti čas tudi za stik z naravo, pranje tal-posode-perila, da ne govorimo o tem, kaj vse je treba, če imaš domačo žival ali otroke. Račun pokaže, da za vse to potrebuješ najmanj 29 ur. Edina možnost, ki jo imaš, je, da delaš nekaj stvari istočasno, na primer: Prhaj se s hladno vodo in imej pri tem usta odprta, tako bos popila 2 litra vode. Medtem ko greš iz kopalnice z zobno ščetko v ustih, istočasno seksaj (tantrično) s partnerjem, ki gleda TV in bere časopis, medtem ko ti pomivaš tla. Imaš eno roko prosto? Pokliči prijateljice! In sorodnike! Popij vino (po pogovoru s sorodniki je to nujno). Uuuuuuh! Če imaš še dve prosti minuti, pošlji tale link prijateljicam (nanje je treba paziti kot na rastlinice), medtem ko ješ žlico medu, ki je zelo koristen. Zdaj te pozdravljam, kajti med jabolkom, jogurtom, pivom, prvim litrom vode in tretjim obrokom z dnevnim odmerkom balastnih snovi ne vem več, kaj je še treba narediti, vendar moram nujno na WC. Mogoče bom prihranila nekaj minut, tako da si bom mimogrede umila zobe.