Nezačetniška Razmišljanja on mačkasi

Obvezno napačna vrsta.

Tue, 18 Aug 2015 10:44:59 +0200

Na banki. Takrat, ko ima najman časa. In si želim samo malo menjave valute. Takrat čakam. Pred menoj je moški, zaposlena za stekleno pregrado umirjeno prepisuje. In še čakam. V sosednji vrsti se zamenja že šest (6) strank. Od tega sta dve prijazni upokojenki s 1001 zahtevo. Besno tapkam po mobilniku. Končno zaposlenno vprašam, če naj grem v sosednjo vrsto. Ležerno mi pove, da ima ona še kar nekaj dela. AAAAAAAAAAA!

Res ni mogla že na začetku preusmerit moje malenkosti do sodelavke? Vsaj zamajati z glavo. Zavzdihniti. Nekaj, karkoli. Šla bi. Itak mi je šla na živce njena prosojno čiškasta majčka, ker sem stara in se mi to ne zdi primerna garderoba za njeno delovno mesto. Pošteno, v danem trenutku me je vse na njej motilo.

Sem menjala vrsto. Samo kun se zmanjka in popizdim. Po pol ure korakam iz poslovalnice Banke Celje. Hrvaška mora res čim prej začeti z evri ali pa ne grem več dol. Na banko pa tudi ne grem več jaz, pa če me bo še tako lepo gledal.

Pozor, ženska za volanom!

Thu, 13 Aug 2015 08:51:32 +0200

Vedno se mi je čas preživet v avtu zdel izgubljen čas. Tisti del dneva, ko se pelješ v službo, daleč na sestanek, po opravkih… ko pot sama ni nič posebnega in potovanje ni dogodivščina. “Zabava” me glasba, vsake toliko še kak oster zavoj (to je druga zgodba). Skušala sem poslušati znanstvene podcaste, pa so bili prekratki ali predolgi. Čeprav avto omogoča BT povezavo z mobilnikom se redko spomnim in med vožnjo govorim po telefonu. Kadar vozim, vozim. Da, izgubljen čas.

Ker samo vozim ima čas opazovati. Danes voznico za seboj. Starejši clio. Ženski avto. Zagotovo ga ima vsaj ena vaša prijateljica. Moja najboljša ga ima! Gospodična (nisem žaljiva, bila je mlajša od mene in sebe imam za gospo) je med vožnjo glasno govorila v mobilnik - verjetno je bil vključen zvočnik. Ob tem je še gestikulirala. Si popravljala trepalnice, nanesla deodorant, tudi kremo na obraz, vrat, roke, … seveda je vozila in se mi NI zaletela v zadek. To ji štejem v velik plus. Ji je pa ušlo uporabljanje smernikov, me tolaži, da le ni popolna. Ha! Pa pravijo, da vozniki BMWjev, ne dajejo smernikov. Da je montaža smernikov v BMW najmanj smiselno delo na svetu. Niti ne. Bolj verjetno je, da nekateri enostavno nimajo proste roke za tisti vzvod na levi, ki bi ostalim voznikom nakazal kam gre nenevadno vozeč se avto pred njimi.

Hja. Po 15 minutah sem se je le znebila. Zdaj je verjetno že lepa in urejena na kavici. Izkoristila je ves čas preživet v avtu. Za razliko od mene. Na srečo so me že vsi navajeni - nisem lepa, sem pa uporabna!

Pi Day sem napačno razumela

Sun, 15 Mar 2015 14:00:40 +0100

Res sem v tisti fazi življenja, ko se večino dni ne uspem niti usesti na kavč. Lagala bi, če bi rekla, da sploh ne sedim - sedim v službi. Ampak to je pa tudi to. Aha, še v avtu. Tam poslušam podcaste ali radio. Takrat mi je v možgane šinila vest, da je kmalu pie day. Prav, bom pa pekla. Šele v soboto je bilo jasno, da jeπ (pi) day! Matematika res ni moja vrlina, raje pečem. Tako.

Svetovni dan pit je bil pa 23. 2. 2015, če slučajno koga zanima … bolj kot matematične konstante.

Kdo meče hrano stran?

Thu, 13 Nov 2014 21:54:40 +0100

Tudi vi zadnje čase poslušate o metanju hrane v smeti? Imate ob tem slabo vest? Jaz nimam slabe vesti. Pri nas hrana nima veze s smetmi. Embalaža seveda potuje v smeti. Se zgodi, da ne pojemo vsega. Normalno.

Če ostane več dni star kos kruha (približno vsake tri dni kupimo nekaj svežega) ga posušimo in odnesemo konjem, kokošim ali prašičem. In ti so navdušemi. Kadar ostane masten kos mesa (namenoma nisem uporabila besede -če-, ker res ne maram maščobe, mi je pa všeč njen okus; samo tista mehkoba in sluzavost, juk…zašla sem) ga bo dobil pes. Najsrečnejši pes. Ostalo pa ne ostane. Jogutre jemo tudi po priporočenem roku, če niso naslejeni. So pa stvari za katere močno dvomim, da postanejo neužitne z dnem označenem na embalaži. Recimo testenine. EDINA stvar, ki smo jo res zavrgli je bila vrečka žele bombonov, ki jim je rok potekel lanskega marca. Pred kratkim sem obupala nad tem, da jih bo kdo pojedel in jih zavrgla. To je pa tudi vse. Kar je skuhanega se shrani v hladilnik in poje kasneje ali da v zmrzovalnik in smo v nekem momentu presrečni, da ni potrebno kuhati. VEČERJA (ZAJTRK) IZ OSTANKOV Ravno danes, sem se “znebila” skute, polovice kisle smetane (naj bi jih porabili do 7.11.2014) in nekaj testenin, Kuhane testenine sem zložila v modele za mafine, jih obložila z zmesjo skute, smetane, jajc, limone in cimeta, pokrila s testeninami, premazala z rumenjakom in mlekom ter 30 minut pekla na 200 stopinjah. Nasitno. Brez sladkorja, a vseeno med sladico in prilogo. Mini me je bila navdušena. In nekaj je ostalo še za zajtrk…

Rana ura...nimam časa zate!

Sun, 21 Sep 2014 11:59:47 +0200

Pred 10 dnevi sem svojo budilko nastavila na 5h zjutraj. Odlična ideja za vsakega, ki želi dnevu dodati ure. Danes je moja budilka zvonila šele ob 6h. Kje sem izgubila uro? Hm…

Prvi dan: 5.10 že brnim po kuhinji. Grejem vodo za čaj in odprem prenosnik. Odtihotapim se v kopalnico umit zobe in te zadeve. Po kratkem času slišim zvoke. Grrr… zbudila sem jo. Glasna postaja. Zbudila ga je. To skupaj traja nekaj sekund. Sistem se mi sesuje kot hišica iz kart. Vsem se nam dan začne prej.

Drugi dan: 5.05 lezem v kopalnico. Tokrat zapiram vrata za seboj. Uspeh. Lahko se uredim brez, da bi koga zbudila. Potem moram nazaj v spalnico po oblačila. Nekje med natikanjem druge nogavice se zbudi. Pred 6 zjutraj sva medve že pripravljene na nov dan. Spet nič časa zame.

Tretji dan: 5.20 sem že iz kopalnice. V plašču napadem računalnik. Stopim na nekaj plastičnega. Zaškripa. Ona me pokliče. Uf.

Končno je vikend. Malo več časa za vse.

Četrti dan: 6.40 grem v kopalnico. Seveda se zbudi in jutranji ritual se začne. Ta dan budilka ni zvonila. V nedeljo sem jo pozabila vključiti.

Peti do deveti dan: neuspeh.

Kratko: moj projekt zbujanja ob 5h zjutraj ni bil uspešen. Zakaj?

Težko je početi kaj produktivnega, če moraš biti neslišen. V stanovanju se sliši vsak premik. In zjutraj imamo vsi že rahel spanec. Če komu spanec skrajšaš je slabe volje. Jasno. In tudi vse kar mi je v tiste pol ure uspelo narediti bi sicer opravila v polovičnem času, če ne bi hodila po prstih in nežno polagala stvari na pult. Če ne živiš sam je potrebo več prostora za takšne podvige. Tudi od doma ne morem toliko prej. Ahhhh. Projekt opuščen. Budilke ni več.

Rana ura, zlata ura.

Tue, 09 Sep 2014 14:30:24 +0200

Prebrala sem objavo o zgodnjem vstajanju. 12 naukov o zgodnjem zbujanju (21 dni). Piše o pozitivnih straneh zbujanja pred peto uro. Niti o enem od učinkov ne dvomim, pred dvemi leti bi šlo. Zdaj pa je moj tempo drugačen, predvsem pa ni moj. A kjer je volja je tudi pot.

“100 srečnih dni” akcija ni zame. Nisem nesrečna, imam pa premalo ur na dan. In tako jih lahko dodam. Me res zanima, če bo uspelo. Ne jutri, v ponedeljek. Budilka v ponedeljek začne piskati ob 5-ih zjutraj. Vam kar hitro povem kako deluje ta sistem, če nisi samski moški brez obveznosti.

Mlade mamice pozor!

Tue, 02 Sep 2014 16:35:55 +0200

Naj javno povem. Besedna zloženka (ali kako bi temu rekla) PORODNIŠKI DOPUST je en velik nateg! Približno, ker seksa je v tem času zagotovo manj kot bi bilo primerno. Pravilno bi bilo PORODNIŠKA SLUŽBA. Sama nisem nikoli imela ideja, da bo sanjsko imeti podmladek, iluzija se ni razblinila. Sploh pa glede na svoja leta sem “doživela” že za razred otrok svojih prijateljic in vrstnikov. A še obstajajo. Še obstajajo bodoče mamice, ki vidijo vse rožnato in svetlo modro. Lepo, čisto, pocukrano, mehko, udobno in mirno. Zen.

Njah. Porodniška je delo. Delo za malo verzijo sebe. Da je sita, čista in srečna. Samo to. Glavna naloga je upravljena uspešno, če je otrok zdrav in vsaj približno zadovoljen.

Mamice, ki le kufetkajo, nakupujejo. So fit, stalno nasmejane in z blazno potrpežljivimi otroki so mit. Podobno kot otroci, ki ves čas spijo. Oboje je enako pogosto kot samorogi. Ali pa čisto preveč spremljate medije in ponarejene druinske trenutke zvezdnic.

Comments

Sašo — 2014-10-01 12:53:25

Word!

Jutranji čudež narave

Wed, 06 Aug 2014 22:02:05 +0200

Na poti v službo se mi je ob bok “nastavilo” 6 štorkelj in 2 srni. Osmerica se je mirno hranila na travniku.

Čeprav sem ustavila in skočila iz avta se jim bolj nisem mogla približati. V resnici je bilo zares lepo, a še vedno ugibam ali to kaj pomeni.

Tigrica!

Sun, 13 Jul 2014 21:56:50 +0200

Nisem sama. In po vseh pravilih narave tudi nikoli več ne bom. Niti brezskrbna. Niti zdolgočasena. Niti neodločna. Preprosto zato, ker ne smem biti! Ker je od mene odvisno malo popolno bitje… Hm, verjetno je z vsakim dnem, ko sva skupaj to bitje manj popolno, a je moje malo bitje! Skoraj samo moje.

Čas beži...

Tue, 15 Apr 2014 09:58:04 +0200

…blog sameva. Dogodkov, idej in misli ne manjka. Manjka pa čas. A več časa ne bom imela nikoli! Vedno manj ga bo. Torej se moram še bolje organizirati. Velike spremembe prinašajo tudi kaos. Sprejemam to kot pozitiven kaos, saj v mojem svetu ni hujšega kot dolgčas. V resnici se ne spomnim več kdaj mi je bilo dolgčas. Dobro. Bom vestnejša. Obljubim.

Šentjur - not able park, no?!

Wed, 30 Oct 2013 07:12:45 +0100

Butalci! Nekaterim res ni jasno kaj pomenijo črtne označbe na tleh. Verjamem, da imajo ljudje težave na cesti med vožnjo, ko je treba zadeti sredino voznega pasu in hkrati opazovati prometno signalizacijo, pešce, motoriste, kolesarje, mobilnik (žal vedno več ljudi buli v gsm, namesto na cesto),… V glavnem, priznajmo si: vožnja je mini multitasking akcija. Parkiranje pa ne!!!

Tudi če parkirate v najbolj zasedeni parkirni hiši, boste tisti trenutek (ali pet trenutkov - da, tudi meni se zgodi) počeli samo to. Uspelo vam bo. Zagotovo.

Žal nekateri ne zaupajo v svoje sposobnosti in parkirajo po sistemu “kamor pade, pade”. Ok.

Je dovolj prostora. Slab izgovor. Na praznih parkiriščih na drugem koncu sveta ljudje svoj avto postavijo na pravilno mesto. Pa imajo nepremirljivo več prostora kot Slovenija!

“Takoj bom nazaj,” princip je sprejemljiv le, če nekdo čaka v avtu ZA VOLANOM in je toliko fleksibilen, da bo avto umaknil.

Ne vem kaj bi še lahko navedla kot izgovor. VIP stanke imajo itak šoferja/ne nakupujejo same.

Še to. Na ta dan ni bilo snega, neurja, mraza, pripeke, dežja (mokro je od jutra), vetra, … Noben avto ni imel oznake za invalide. V nobenem ni bil pripet otroški sedež. In po tistem, ko sem jih obvozila, parkirala na označeno mesto in opravila nakup, so bili še vsi ma enakih položajih. Takrat sem jih slikala. In odšla. Morda še danes stojijo nekje nerazvrščeni kot pozabljene igrače.

50 slojev oblačil

Wed, 20 Mar 2013 05:13:54 +0100

Prvo pomladno jutro. Sonce? Je. In tu se zaključi prijetno. Zunaj je še vse zmrznjeno, predvsem pa ima avto na sebi nezavidljivo debel sloj vode v “zimskem agregatnem stanju”. Grrrr! In potem je tu dilema kaj obleči. Ne tista tipična ženska dilema. Bolj je težava v tem, da bi za jutro potrebovala puhovko, a bi se že sredi dneva v njej skuhala (včeraj preverjeno). Edina rešitev je oblačenje v stilu čebule. In to je naporno!

Potrebujem šal in rokavice. Pa tanjšo jakno. Za zjutraj še puhast brezrokavnik. Opuščanje škornjev in gležnarjev namiguje na gamaše. To so samo zgornji sloji. Varovalni. Priznam, vseh skupaj ni ravno 50, a preden stopim skozi vrata v pomlad je moje gibanje omejeno. Sem kot zastarela verzija robota. Wall-E! In takšna lahko pozabim na nabiranje zvončkov…. Naj že pride pomlad!

Več hodite peš.

Thu, 24 Jan 2013 14:02:37 +0100

Nikakor. Če se mi je to do zdaj to zdelo bolj “eko” in ekonomično, sem dobila zdaj nov izračun. Za pot 500m mi gre manj čsa in denarja, če uporabim avto. Ni logično, je realno!

Zgodba: PEŠ sem šla ob Mariborski cesti, v Celju, ko je mimo pripeljala bela Seat Ibiza - avtošola (ali pa šola vožnje ali kako se zdaj imenujejo). Ne bom razpravljala s kakšno hitrostjo, milo rečeno, ni bilo pod 50 km/h, saj je na semaforju svetila zelena luč. Jasno, da je Mariborska cesta daleč od ideala, ima luknje, krivine, dvignjene/spuščene jaške,… A tokrat ne bomo krivili ceste. Voznik je peljal tako zelo blizu robnika, da je zajel celotno dolgo lužo in lepo oškropil pešce. Juhej. Kot, da ni že zadosti naporno vreme. (p.s. to se ni zgodilo še nikoli kot posledica tovornjaka, ki je širši in se težje izogne očitnim jezercem na cesti).

Obrazložitev: potrebujem tuš. Oblačila potrebujejo pralni stroj. Bunda mora po pranju še v sušilni stroj. Vse to pa je večji strošek (zame in za naravo) kot, če bi še naprej hodila peš.

In tako je avto zaščita, ki jo potrebuješ za bolj zdravo življenje. Res zdravo!

Comments

maia — 2013-01-25 11:50:08

Pa sem misla, da se take stvari dogajajo samo meni :) No ja, če nimaš avta, potem si pač peš in imaš malo več stroškov. Življenje ni potica :)

Zimske ceste

Thu, 17 Jan 2013 04:29:26 +0100

Sneg. Drobne snežinke. Mraz. Zima. Tako zelo ste si želeli zime. Prosili zanjo ves december. Tako, vaše želje so bile uslišane! Snega polna skleda. A to spet ni ok. Ceste in parkirišča niso čista kot sredi poletja. Vožnja z avtomobilom postaja doživetje. Za pot od točke A do točke B je potrebno skoraj 2-krat toliko časa. Je pa sneg.

Lahko bi se veselili, da se vam je uresničila želja. Si vzeli kakšno uro več časa in sami očistili parkirišče pred blokom. Ali pa bi iz kupov snega sestavljali snežake, igluje, gradove. In bi veselo pomahali cestarjem, ki prestrašeno vozijo mimo z mislijo, da jih vsi sovražijo, ker so spet prepozni. Neeeeeee, nikakor. Lažje je doma s kavča gledati ven in se razburjati, da ne morete z avtom v slab kilometer oddaljeno trgovino po tisto majčko/sok/nekaj. Ker peš se v tej dobi res ne gre.

Poznate rek: “Be careful what you wish for, it might come true.”

Lep pozdrav od tiste, ki RES ne mara zimskega časa, a se vseeno zabava ob kidanju snega in vožnji po praznih parkiriščih (je potrebno vadit reakcije avtomobila, da si kasneje pripravljen).

Nehvaležnost povprečnega....

Wed, 12 Dec 2012 17:23:17 +0100

Ljudje me vedno znova presenetijo. Praviloma na negativen način. Pravilneje bi bilo reči, da me ljudje vedno znova šokirajo. Ne ciljam na nobeno posebno skupino. Zagotovo je le, da so to ljudje od katerih bi več pričakovala.

Ena najtežjih stvari na svetu jim je reči prosim, hvala in oprosti. Verjetno sem nerazumljiva za večino, vseeno pa uporabljam nič kaj dvoumne geste, ko mi kdo ugodi ali naredim napako (pod pogojem, da se je zavem ali sem opozorjena nanjo). Bom kratka: če vam nekdo nekaj podari…recite HVALA. Kadar si nekdo naredi dodatno pot, da bi uredil nekaj namesto vas…recite HVALA. Vsakič, ko vam nekdo izpolni željo, vam pomaga…naredi karkoli kar ni njegova absolutna dolžnost (pa tudi, če je) bo zagotovo rad slišal “čarobno besedo”.

Naslednja faza je, da bi bili dejansko hvaležni za uslugo, darilo, priložnost. Jaz sem že hvaležna trgovki, ki pozno zvečer ni tečna, ko vleče preko skenerja moj neumni nabor izdelkov (nikoli niso zgolj najnujnejše stvari). Čeprav sem tudi sama skurjena ostanem prijazna, saj verjamem, da bi tudi ona bila raje nekje drugje. In to hvaležnost danes pogrešam pri ljudeh. Kot bi razsajali brezbrižnost in samoumevnost. Celo med prijatelji in znanci. Ali pa: predvsem med prijatelji in znanci!

Kar nekaj ljudi sem iz “predalčka” prijatelj prenesla na “kupček” nehvaležni oportunist. Pot nazaj je zelo dolga, če slučajno obstaja. Sem človek, ki obožuje razveseljevati druge, jim podarjati pozornosti in skrbeti za njihovo dobro voljo. Pač vse kar ni moja naloga, a vem, da nekoga veseli. Ničesar drugega ne pričakujem nazaj kot iskren hvala - kratko in jasno. In tega prevečkrat ni bilo…

Ok, humanitarnih organizaciji je več kot dovolj in verjamem, da so njihovi prejemniki hvaležni za pomoč. Moram verjeti. Nad ostalimi sem že obupala.

Comments

Sergio — 2012-12-15 16:45:25

prosim..

Sergio — 2012-12-15 16:45:49

no.hvala :)

The M. — 2012-12-17 09:02:06

:)

Brisače, ki jih želite zamenjati....

Wed, 27 Jun 2012 09:25:06 +0200

Zadnjih nekaj let so vsi hoteli “eko”. Opozarjajo na minljivost vodnih virov in koliko škode naredimo z nepotrebnim menjavanjem brisač. Seveda dobiš slabo vest, ko v kopalnici prebereš opozorilo: “Vodo začnemo pogrešati šele, ko iz odprte pipe ne priteče niti kapljica.”

Spodaj so še navodila, da brisače, ki jih želiš zamenjati vrzi v banjo ali tuš, tiste, ki jih želiš obdržati pa pusti na držalih za brisače. Jasno navodilo. Vsaj zame.Ampak NIKJER še nisem z upoštevanjem tega navodila NIČESAR dosegla. Vedno in povsod so vse brisače zamenjali….po nekod celo vsakič, ko je bila soba zapuščena. Zakaj, hudiča, potem opozorila??? Zakaj delate slabo vest gostu in potem ne upoštevate njegovega truda? Zakaj ne razložite zaposlenim kaj pomeni, če brisača ni na tleh?

Tako kot je zdaj je ena sama hinavščina! Nabijanje točk, da ste “eko”. V resnici se ni spremenilo nič. Jaz nisem ničesar spremenila :(

Bencin je razlog!

Sat, 18 Feb 2012 08:27:18 +0100

Tudi cena bencina je razlog, da bi šla. Veliko jih je namreč šokiranih ob moji (večni) ideji o zapustitvi Slovenije. Zelo lepa dežela, a včasih lepota ni dovolj. Saj poznate, ne?! ;)

Pri bencinu še gre. Žal je zgodba hujša pri hrani. Joguti, sadje in sladkarije se dražijo kot nori. Se pa manj opazi kot pri bencinu, zato sem dodala račun za zanj.

Da, zdaj je moj avto na slabšem za enak denar kot je mesec nazaj lahko žrl vseh 100 oktanov (če gre verjeti tablicam na črpalki). Po drugi strani pa je zdaj popolnoma vseeno, če ga tankam v Nemčiji. Mogoče bom celo na boljšem :) Tam si namreč črpalkarji sami določajo cene in jih tudi dnevno spremnjajo. Če bi se pa še prezaposlila v drugo državo (severno, se razume) bi pa zmagala. A? Kako? A da bom cele dneve delala? Ok. Dokler bom zase in ne za ogromne davke…. Mi je pa v tolažbo, da nisem v Italiji. Kar naj imajo pico, Benetke in mafijo :P

Filmsko varanje

Mon, 09 Jan 2012 22:36:36 +0100

Bi vas vprašala, če ste že varali….pa je to pri nas tako sporno vprašanje, da bi bili odgovori večinoma zlagani ;) V resnici me niti ne zanima. Kakor vam paše!

Sama nimam nagona za skoke čez plot in zato so mi izredno smešni filmi in nanizanke, ki to prikazujejo. Ne sam akt, ampak dejanje po njem. Tisti trenutek, ko je prevarant zasačen. Vedno so slike! Normalno. Vsa zapeljevanja, slačenja in seks se dogajajo zvečer, ob odgrnjeni zavesi in pod lučmi. Ja, da imajo še vsaj sosedje kaj od tega…ali kako že. Torej, je varanje na nek način javno in je le vprašanje časa kdaj bo prevarani izvedel. Popolna bedarija!

Ne vem, no. Pri nas zvečer ugasnemo luči že, če se gleda televizijo! Plise je spuščen in zavesa zagrnjena, če grem na eliptik. In kadar hodim izpod tuša okrog ima naravna svetloba (ali tema) popolno prepoved vstopa. Zato res ne razumem od kod filmarjem ideja, da bi ljudje seksali ob odprtem oknu in pred lučjo. Poleg tega še z nekom prepovedanim! Ajoj! Ko tako pomislim je pa že lažje gledati gromozanske eksplozije iz 45 literskih taknov avtomobilov in poslušati cviljenje gum na gozdnih cesta. Kot sanje. Vse je mogoče ;)

Tajnica, čistilka in mama

Fri, 06 Jan 2012 18:47:10 +0100

Ne naštevam poklicev. Čeprav so tipično ženski. Naštevam samo obvezne dejavnosti predstavnic ženskega spola. Nič kaj razburljivo se ne bere, a? No, razen, če vas vznemirjajo kupi prerila, planiranje letnega dopusta in obiski specialistov, ker vaš malček je/ni to ali ono. Jaz nisem mama. Že prvi dve dejavnosti (poleg dela in miganja) mi pobereta večino prostega časa. In pozitivne energije. Zato nimam hobijev.

Nimam hobijev, ker sem ženska! Ok, rada testiram mobilnike, aplikacije na njih, kdaj kak avtomobilček. Ampak to zame niso hobiji. Še vedno nimam konja. In to mislim popolnoma resno. JBG, še psa nimam!

Seveda sem si kriva sama. Ženske smo si vedno same krive (vsaj večinoma). Toliko so nam vtepli v glavo, da moramo vsem ugajati in biti ustrežljive, da ob tem pozabljamo na svoje želje in potrebe.

In dokler se to “šolanje” od ranega otroštva dalje ne spremeni nam ne bodo pomagali niti doktorski nazivi! Še vedno bomo le tajnice, čistilke in mame. Ne, da je s tem kaj narobe. Brez tega ne gre! Ni pa preveč cenjeno. Ne spremeni sveta. Svet bi se spremenil, če bi kakšno od teh naših vlog prevzeli moški. No, je kateri že uspelo???

Seveda so tudi še podzvrsti: branjevke, perice, nabiralke, …. Neskončna pripovedka :P

Novoletne zaobljube 2012

Mon, 26 Dec 2011 09:40:06 +0100

bolj zdravo bom jedla;
še manj bom nakupovala;
še več bom potovala;
ne bom se ukvarjala s stvarmi, ki mi niso všeč;
še večkrat bom izrazila svoje mnenje;
ne bom izgubljala časa s pisanjem tja v en dan;
ne bom delala novoletnih zaobljub :)

Comments

The M. — 2012-01-09 22:39:46

Sedmica mi zna uspet, ja :)

Urska — 2012-01-05 07:50:44

Funny One Liners (@funnyoneliners) 1/3/12 5:51 PM I’m happy to report that I have achieved my New Year’s resolution of making commitments I don’t keep. RT @duhism ;)

brina — 2012-01-05 10:36:41

7. mi je najbolj všeč :-D

Prisilno decembrsko obdarovanje

Wed, 21 Dec 2011 22:32:27 +0100

Bom pričela pozitivno. Rada imam z lučkami okrašena drevesca. Všeč so mi božično okrašena mestna jedra. Vonj po sladkem kuhanjem vinu in praženih mandljih te pogreje v teh hladnih dneh. In tukaj se konča. To je vse kar mi je ljubo od decembra.

Ni mi všeč gneča v trgovinah. Niti tista v službi. Naveličana sem božičnih pesmi. Filmov Sam doma 1-x. Umetnih Božičkov, ki plezajo na okna. Mraza. Pogovorov kako silvestrovati. Poledenelih stekel na avtomobilu. Kričečih reklam. …

Sicer opažam spremembice. Majhne. Več je ljudi, ki bi želeli preskočiti obsedeno stanje okrog praznikov. Več je takih, ki bi se radi izognili nakupovanju v gneči. Nja. Ne verjamem! Vsako leto, ko sem povedala, da ne mislim kupovati bednih, plastičnih, rdečih ali voščenih darilc mi niso verjeli. In potem sem dobivala drobne pozornosti, ki jih vljudno hranim, ob tem pa imela kisel smehljaj. Zakaj hudiča nisem kupila tistih dišečih sveč? Lahko bi vzela paketek Fa z milom in kremo. PA KAJ STE NORI?!

Ni variante! Če ni za pojest, spit ali pa res luštna risbica vašega malčka…ne potrebujem. Zebe me ne, tehnika je predraga, potovanja tudi, kozmetike imam dovolj (res mi manjka parfum, a natančno vem kaj hočem), za branje nimam čas, sveče onesnažujejo okolje, za rože zmanjkuje svetlih kotičkov. Tako. Kar se mene tiče je zmenjeno.

Raje vas presenetim devetega maja s točno tistimi, čevlji, ki ste jih gledale. Ali novim poletnim vonjem najljubšega parfuma. Izletom v spa/wellness. Nečim. Da vas resnično razveselim. Ne pa zeleno svečo z rdečo mašnico. Kako dolgočasno. No, še vedno boljše kot figurice snežakov, jelenov, ovčk in ostalih zadev, ki spadajo k Božičku.

Comments

Spela — 2011-12-21 23:01:34

Pa dej no, pa ravno imam pripravljenega keramičnega božička z jelenčki zate…cel komplet. Tak na saneh je…za na polico :) Čist si mi pokvarila tako super idejo… a da nočeš…ja kaj naj pa zdej?? :)))))

had — 2011-12-22 08:20:20

ker nas je ze par, ki sovrazimo ta obdarovanja, bi bilo mogoce smiselno razmisljati o kaksni stranki :)

Tanja — 2011-12-22 19:39:31

uf… se ne bi mogla bolj strinjat!

irena — 2011-12-23 09:31:18

božiču je potekel rok trajanja! je prišlo tako daleč, da ne gre več naprej.

The M. — 2011-12-22 08:00:25

Hm..upam, da ima velik, prazen nahrbtnik poleg. Bo v kleti za šraufe zbirat in roparje strašit :)

Vreme.

Mon, 05 Dec 2011 18:40:32 +0100

O nobeni drugi stvari na svetu ne poteka toliko debat kot o vremenu. S komerkoli lahko govorim o vremenu. V katerikoli govorici. Iz enega oblaka se lahko razvije zgodovinska debata. Ali pa napovedovanje prihodnosti. Ne poznam človeka, ki ne bi imel kaj za povedati čez vreme. Nikoli nam ne paše. Prehladno, prevroče, premalo padavin, preveč padavin. Vsak bi potreboval svoj podnebni oblak nad seboj, pa še to vprašanje, če bi bil srečen. Zakaj pišem o vremenu? Te dni imam in me še čaka toliko dela, da ne bom imela časa za veselje, žalost ali klepete o vremenu. Priznajmo si - vreme vedno bo! Glede na to kako smo pripravljeni nanj, ga pa ocenjujemo :)

Noč čarovnic. Dan mrtvih.

Mon, 31 Oct 2011 14:49:30 +0100

A bo kdo danes praznoval noč čarovnic? Se našemil, hodil okrog in strašil ostale? Si upal do vrat prosit za sladkarije? Hm. Očitno tega praznika le nismo posvojili od vrlih Američanov. Kljub trudu trgovcev in klubov, slabo sprejemamo Halloween. Osebno bi mi bilo ljubše praznovati noč čarovnic kot valentinovo. Ampak, jaz nimam slabe vesti. 14.2. se s čokoladami lahko odkupite za marsikaj in končno pokažete dragi, da jo imate radi (in vsi se sladko pretvarjajo, da so ostali dnevi nepomembni). Da, menim, da je slaba vest tista, ki nas zapre na večer, ko bi mogli praznovati in nas zvleče na plano ob prvem novembru. Dan mrtvih je praznik. In, če vam kdo želi v teh dneh “vesele praznike” se nikar ne zmrdujte! Odhod na grob ravno na 1.11. je pri večini bolj posledica klofute gospe slabe vesti. No, obstajajo tudi takšni, ki morajo nujno pokazati novo garderobo. Redke tetke hodijo zaradi običaja. Prav vsi pa se dneva veselijo, saj bodo lahko poklepetali z vsemi, ki jih že leto dni niso srečali. 1.11. je ob grobovih tišina le ob govorih. Sicer vsi klepetajo, prižigajo svečke in trosijo hvale in čveke. Po “maši” pa sledijo zbori pri tem ali onem sorodniku. Ali pa vsaj še kozarček v bližnji gostilni. Torej to je vesel praznik! Srečate ljudi, ki še živijo. In umirite slabo vest s prižiganjem sveč. Redki bodo praznovali noč čarovnic in večina bo svoj čas posvetila dnevu mrtvih. Raje se posvečajte ljudem, ko še živijo. Vsekakor pa skozi vse leto! Da bom končno imela družbo za na zabave ;) Aja, ne. Nimam slabe vesti :)

Comments

Eva — 2011-11-05 21:56:41

No, čarovnice so me poslale v porodnišnico, dan mrtvih pa je pri nas pričaral rojstni dan! :D

The M. — 2011-11-06 12:25:50

Torej, praznujete oba dneva :)

Otrok v avtu?

Tue, 25 Oct 2011 20:24:02 +0200

Da. Vsak starš ima najbolj posebnega otroka. Zagotovo so vsi geniji in bodo zaznamovali prihodnost. In to se mi zdi popolnoma normalno in tudi pravilno. Tako lahko vsak otrok odrašča v vzpodbudnem okolju. Naj bi. Ampak dajte nekje potegniti mejo. Recimo pri označevanju velikih objektov, ki NISO v lasti otrok in se ne bodo pomešali v peskovniku igrač.

Jasno, da otrokovo ime napišete na njegov nahrbtnik, copatke, vrečko, drsalke, jakno, ipd. Ampak ime zapisano na avtomobilu je že na meji. Mogoče je kriv del moje izobrazbe, a ob napisih “Tjan v avtu” pomislim na “lahkomiselnež za volanom”. Že tako se dogajajo zlorabe otrok s strani ljudi, ki jih poznajo in jim zaupajo…zakaj bi pomagali še potencialnim ugrabiteljem? Seveda bo otrok zaupal stricu, ki pozna njegovo ime. In celo ime sestrice :P Na FB izdate še veliko več, a če niste neposredna tarča morda ni tako opazno.

Na srečo je Slovenija še zadosti varna. Upam! Napis “otrok v avtu” zadošča kot opomin ostalim v prometu. Lahko tudi viseč medvedek, punčka, telebajsek, trol, … z opozorilom. Ostalo se meni zdi preveč osebno. Ker ga enkrat ne boste več spremljali na poti iz šole…nalepke pa bodo vedno vidne na avtomobilu :P

Comments

Eva — 2011-10-26 10:37:47

Mi imamo pa pripravljeno že novo nalepko z dvojnima lumpoma :D Nam je kul.

Spela — 2011-10-26 11:42:00

Mi pa še sploh nimamo nalepke :O Smo čudni?? :))

The M. — 2011-10-27 07:32:45

Jah, vsakemu svoje. Vseeno ni svet tako sončno brezskrben :/ Neka vidna označba, da voziš otroka v avtu (lahko so to tudi Barbie senčniki na oknu, igrače, ogromen sedež, …) se mi zdi fina. Zaradi pozornosti ostalih voznikov.

Mum — 2011-10-27 10:13:24

Se strinjam z The M.

Tanja — 2011-11-05 21:05:02

se strinjam z napisanim… ime na avtu too much (ni treba vsem vedet, kako je ime našemu otroku/otrokom…), ena preprosta tablica kot opozorilo za ostale pa ok… Pa še to morajo biti malo drugačne od običajnih, da jih dam na avto ;)

Tanja — 2011-11-05 21:06:31

tile senčniki s slikami otrok pa… NO COMMENT! :S :/ sicer pa, vsakemu svoje, smo v svobodni deželi, baje ;)

Iskanje kartuše in zanič prodajalec

Tue, 11 Oct 2011 12:38:34 +0200

Imela sem preprosto nalogo. Kupiti novo kartušo za tiskalnik. Prejela sem jasno navodio: Canon PGBK - PGI-5BK, črno. Šla sem v Big Bang in začela iskati na polici kjer so visele različne kartuše. Čez kakšno minuto se mi je “pridružil” trgovec s tipičnim vprašanjem: “A lahko kaj pomagam?”

In tokrat bi si res želela pomoč trgovca, ker se mi na da brati po vseh pisanih škatlicah in iskati prave. Ker trgovci so pač vsak dan med temi škatlicami in natanko vedo kje se katera nahaja. Odlično. Osvetlim ekran na telefonu in počasi povem, da potrebujem karušo Canon PGBK - PG…več mi ni uspelo povedati. Že sem bila ustavljena, da tako ne bo šlo. Katruše se že nekaj časa označujejo samo po številkah in drugih oznak ni. Lahko mi pomaga, če vem slučajno številko printerja. Takoj za tem je izginil. In takoj za tem sem SAMA NAŠLA kartušo.

Da, to je sprednja stran škatlice. In na njej piše vse to kar sem začela naštevati…le pogledati je treba. Tudi na boku se zapis ponovi.

In če bi si prodajalec vzel vsaj pol minute časa za ogled stvari, ki jih prodaja bi opazil velike tiskane črke pod številkami. Verjame, da bi to zahtevalo nekaj truda, ampak takšno delo je. Ko delaš se trudiš nekaj doseč….ali pa ne delaš :P

Iskanje po oznaki tiskalnika bi meni vzelo več časa in tudi možnost, da izberem napačno kartušo bi bila večja. Enostavneje je iskati, če natanko veš kaj želiš. Samo prodajelcem se ne smeš pustit prestrašit ;)

Na srečo so bile pri blagajnah toliko prijazne, da sem se že umirila. In je ta objava..hm…lepša. Ker prodajalcu sem povedala, da kartuše črkovne oznake imajo. In, normalno, se ni opravičil. Kar me ni zmotilo. To sem pričakovala glede na začetni odnos. Ne razumem zakaj nekdo sploh ponudi pomoč, če odide takoj, ko bi bilo potrebno dejansko pomagati.

Mogoče sem se razvadila med nakupovanjem v tujini. Tam, če potrdiš, da potrebuješ pomoč jo dejansko dobiš. Ker, če potrebujem v trgovini pomoč to ne pomeni zgolj podaljšek moje roke (sama bom že vzela s police, če vidim kje je zadeva) ampak nasvet, iskanje, mogoče celo klic v podružnico, če je artikel na voljo tam. In zagotovo prodajo še kup stvari, ki jih nisi imel namena kupiti. Odideš zadovoljen in brez slabe vesti, oni pa imajo občutek uspeha. Ok, ok. Saj, tudi pri nas v kakšni trgovini to znajo, a so redke. In potem me prijateljice sprašujejo zakaj kupujem v tujini…kje je moj patriotski duh…

p.s.: kot v ZDA ima Big Bang na koncu računa navodilo za izpolnitev ankete o zadovoljstvu ob nakupu. Bravo Big Bang, pogumno!

Berem ne.

Sat, 08 Oct 2011 23:33:30 +0200

Vreme je popolno za jesen. Da, potrebno si je priznati, da poletja ni več. Odselilo se je nekam ob ekvator in prav rada bi mu sledila… Verjetno je res nehvaležno biti letni čas za poletjem. Za časom, ko so vsa dogajanja zunaj. Ko so dopusti. Ko se na veliko zabušava!

In v enem dnevu je prišla jesen. Ob spremljavi dežja. Dnevi, ko se dela. Ko res ni razloga, da bi se mi mudilo iz pisarne. Sprijaznjena z svojo usodo. Vsaj do februarja bom v tej hladni jesensko-zimski brozgi. Tisti jutranji pohod na hrib bom plačala z nahodom. Brrrr. Mraz je res najbolj znosen v majhnem stanovanju socialističnega bloka, pred 1.10.2011 (zdaj bodo vsi pazili na ogrevanje in je tako je izumrlo zadnje/edino tropsko okolje v Sloveniji).

Moj plan za te hladne dni: dvoranski športi in branje. Mogoče tečaj kleklanja ali pa francoščine. Uspeh obeh tečajev bi bilo zanimivo primerjati. ;) Začela sem pri branju. V bistvu sem samo nakazala, da bom brala. Kot hrček zbiram knjige. In celo kupila sem dve reviji. Niti ene revije nisem odprla. Revija = lepe platnice + slike + reklame + recept ali dva + 0! Ja, ok…ene imajo več trače, druge več mode, bla-bla. V grobem: kar je v revijah je bil že na internetu. In revije mi ni uspelo odpret in pregledat! Groza.

To jesen berem. Ne?! Še je čas…. :P

Zdrava pijača in zakaj je NE piti.

Mon, 29 Aug 2011 12:40:00 +0200

Bo že držalo, da ima zdravje svojo ceno! In popolnoma je jasno zakaj večina nezdravo je in pije. Kar poglejte si zgornji račun. Limonada! Navadna limonada vsebuje: vodo iz pipe, sok limone. Ok, je nekaj dela z iztiskanjem skoka…ampak ni za eno uro dela! Potem se pa sprašujejo zakaj je alkoholizem tako razširjen po Sloveniji. Če je pa za zelo dobro kosilo treba odšteti 5,49 EUR; za okisano vodo pa 3,5 EUR! S R A M O T A !!!! Od zdaj naprej pijem limonado le še doma. Če pridete na obisk vas častim z limonado ali vrhunskim vinom. Strošek je enak…izgleda :P

Comments

Eva — 2011-08-30 07:58:30

SE STRINJAM! Enkrat me je skor kap zadela, ko sem račun dobla. Noro!

Tanja — 2011-09-04 13:34:41

V bistvu je vsa pijača v kafičih in gostilnah absurdno draga. Od uvedbe eurov dalje, seveda. Zadnjič sva z grozo ugotovila, da sma za eno flaško orangine dala 2,1 eura. OMG! To je 500 starih tolarjev, s katerimi si lahko včasih šel v kino… :S :S Limonade pa iz istih razlogov tudi jaz pijem samo še doma!

Kredit za hišo?!

Fri, 26 Aug 2011 05:55:01 +0200

Imate hišo? Postavljate hišo? Jo vsaj kupujete? Ne? Končali ste s šolanjem, dobili prvo službo in kupili (izgovor za) avto glede na vaše prihranke. Vemo koliko prihrankov imajo študenti ;) Zdaj ste tam. Tam na začetku. Spodaj, na dnu. In zdaj se spomnite šole…samo za trenutek. Spomnite se psihiologije, sociologije ali česa podobnega in gospoda Maslowa. Pa tiste piramide človekovih potreb.

Še je v vašem spominu? Potrebe moramo zadovoljevati od spodaj navzgor, da dosežemo tisto najvišjo stopnjo. Kje se najdete? Da vam olajšam iskanje gremo po vrsti:

biološke in fizične potrebe za preživetje: voda, hrana, zavetje;
potrebe po varnosti: fizična in psihična varnost;
sociološke potrebe: občutek pripadnosti, ljubezen, sprejemanje;
potrebe po spoštovanju: samozavest, dosežki, spoštovanje drugih;
samoaktualizacija: kreativnost, sprejemanje, spontanost.

Približno tako. Bistvo sistema piramide je, da ob zadovoljenih spodnjih potrebah se pojavijo zgornje. Jasno. Sestradanemu človeku bo vseeno koliko ga drugi spoštujejo…vsaj dokler se ne nahrani. Nisem lačna ali žejna. Zagotovo pa imam še dolgo pot do PETICE! Upam, da gre vam drugače ;)

No, nimam svoje hiše. Zgrnila v najnižji vrsti. Imela sem sicer najeto stanovanje,a…to nima veze. Mi trenutno skoraj nič ne manjka in živim s partnerjem, ampak nimam svojega prebivališča. Ničesar si ne lastim (oz. vse lahko premaknem). In večkrat sem razmišljala kje sem zašla… šla v šolo, srednjo šolo, na fax (ok, ta del bi smel biti krajši), se zaposlila, se preselila…pol letu dela sem komaj kupila avto (z malce kredita). Niti slučajno nisem imela dovolj za enosobno stanovanje, ki sem ga zasedala. Po pravici - tudi zdaj nimam :P

Kredit za 25 - 30 let, za prebivališče. Za eno najnižjih potreb na lestvici do samouresničevanja. Obveza in garanje za staro stanovanje, v ne-simpatičnem bloku. Kdaj lepo prosim pa naj bi bil čas za hobije in s tem dosežke? Me bodo drugi spoštovali bolj, če bom imela kredit do konca življenja? Ne. Hiše ne morate graditi zase. Če boste začeli iz nule… kredit in kar takoj svoje otroke vprašajte kje želijo kakšen prostor. Šele oni bodo imeli tisto streho nad glavo, tisto pod številka ena. Seveda se bodo odselili takoj po srednji šoli in krog se bo ponovil…

Ne vem kdaj smo prišli sem, a nekaj počnemo zelooo narobe. Pogovori mojih vrstnikov: kredit, kako do kredita, kje najceneje to-ali-ono od hiše, 103 načini utišati otroka (starši so res preobremenjeni) in ne smemo pozabiti - opravljanje vseh nas, ki se te “igrice do groba” ne gremo. ;) In tako se prileze do številke 3 :( Koliko žensk poznate, ki poleg službe (naj bo to delo v trgovini ali pa poklic matere) nekaj počnejo? Šivajo, obiskujejo tečaje, nekaj pač…?! Ni interesa. Ne more ga biti. Žalostno. Po drugi strani pa obstaja kup praznih hiš/stanovanj (a to je že druga zgodba). Ne najdem neke razumne rešitve tega stanja. Res ne.

Ne vem kje bom čez 10 let. Samo približno vem kaj bom počela. Nikakor pa se ne želim omejiti na precenjeno zgradbo v kraju brez prihodnosti. Naša državica je lepa ravno toliko kot je omejena. Priznajmo si :P

Bi se pa moj pogled zelo verjetno spremenil, če bi imeti hišo ne pomenilo imeti dosmrtni kredit in strah pred rubežem. Časa in denarja za najeto stanovanje mi ni bilo žal. Nikoli. Imam pa le raje svobodo in brezskrbnost. Da se odločim navezat na neko stvar mi mora biti že resss hudo všeč - takšnega prebivališča pa še nisem srečala. Enkrat se živi, ne splača se mučiti s stvarmi, ki te ne osrečujejo.

Comments

Nanisimi — 2011-08-27 15:17:01

Kot bi poslušal “bral” sebe. Strinjam se s teboj od prve do zadnje besede!

Eva — 2011-08-31 08:28:34

Se ne bi mogla bolj strinjat. A ni lepše pisat nove in nove objave s potepanj, kot pa da bi blog ostal brez novih doživetji - čudovitih fotografij, ker si jih ne bi mogli privoščit. a-a, no go for me, us, … NEVER!

Če se želite prodati preko Facebooka

Wed, 17 Aug 2011 08:26:00 +0200

Pomislite še enkrat ;) Kako vam iLike gumb pomaga prodati izdelke?! Več - KLIK.

Nazaj, nazaj, nazaj...

Sat, 13 Aug 2011 22:16:50 +0200

Šla sem na hrib. Z glasbo iPoda v levem ušesu, pogovorom na desnem ušesu in ob tem sem na drugem mobilniku pregledovala spletno stran “stranke” ter se fočkala na 4SQ. Dokler se mi ni začel vrtet tale komad… Malo sem se zamislila. Slabo! Pospravila oba telefona in mp3 in malce hodila brez vsega. No….vsaj do prve sence ;)

Mesto ali vas?

Fri, 12 Aug 2011 21:48:18 +0200

Kaj je pa vam bolj všeč? Moram vprašati drugače. Kje je vam bolj všeč?

Mesto ima veliko prednosti kot so bližina pomembnih objektov, obilo dogajanja, možnost anonimnosti. Na vasi pa je mir, zvok ptic, dovolj prostora, boljši zrak.

Med sprehodom po mestu srečuješ mrke obraze neznancev. Če greš skozi vas te nasmejani sosedi pozdravljajo in upajo, da jih boš vsaj za sekundo zmotil pri delu. Ste že poskusili ustaviti kolega sredi Ljubljane, ki je bil na poti v trgovino po razdelilec? Kaj pa teto, ki ravno kosi travnik za živino? Kdo je postal za dalj časa? Samo vprašam :)

Jaz sem tista “meščanka, ki bezlja po bagatelnih opravkih”. Vem, da divjam skozi življenje. Počnem preveč stvari sočasno. A drugače več ne znam. Toliko imam dela, da ne vidim mrkih obrazov drugih ljudi. Ampak meni je všeč anonimnost. Pa sem v otroštvu odraščala na vasi…na hribu! :P

Nekako mi je lažje v mestu. Ker sem glasna in nepokorna. In mi je večinoma vseeno kaj si o meni mislijo ljudje, ki mi ne pomenijo nič. Pač tako je.

Zdelo se mi je, da je mesto primernejše zame, ker bi se lahko skrila. Pa ni tako. Prvič zato, ker nisem tip človeka, ki bi se skrival. Drugič, ker je Slovenija premajhna za “anonimnost” (sploh, če pišeš javni dnevnik). In v mestu…v mestu se širijo govorice z enako hitrostjo kot na vasi.

Torej je v resnici vprašanje samo to… gledati mrke neznance ali nasmejane vaščane?! Če je to sploh vprašanje.

Italija, moda in sladkarije

Wed, 10 Aug 2011 09:27:03 +0200

Italijo se obvezno povezuje z modo. Kar vso. V Franciji se z modo povezuje Pariz. Italija je drugačna. In nekaj ur po ne-modnem italijanskem mestu mi je dalo vedeti zakaj je temu tako. Italijanke so obsedene s tam, da so kičasto lepe. Dobesedno. In to lepotičenje ni povezano s starostjo. Prej bi si upala trditi, da starejše kot so več imajo nakita. Več let, več blišča.

Po drugi strani je mladina kot pri nas. Uniformirana v H&M, Zaro in podobne. Malo je izvirnosti. Če pa že je kaj izvirnega se rado zgodi, da nekaj ulic naprej srečaš enako oblečeno lutko v vitrini. Saj ne pravim, da sem v tem pogledu drugačna (sem slabša, ker se ne ravnam po modi, pač pa po udobju).

Ampak so lepe. Italijanke. Tudi tiste starejše. Mogoče jih dela lepe okolje. Slednje je umazano. V slaščičarni so psi (niso ogromni, a pridno stresajo svojo dlako okrog), na tleh so ogorki cigaret, perje ptic, kosmi prahu, … ni čisto. Lokali niso obnovljeni kot smo vajeni pri nas. In ko grizljaš cassato (še najbolj podobna ji ji staaaaaara Planica - sladoled v vaflju) to počneš na ulici! Se ti zdi enako čista kot notranjost bara.

Ja, znajo s sladicami znajo. In to, da ob kavici dobiš še skodelico biscottinov mi je veliko bolj všeč kot kozarec vode ;) Ne razumem kako nimajo težav s težo ;)

Comments

Katja — 2011-08-18 12:42:19

Haha…. A da nimajo težav s težo? Hm….. se ne bi strinjala, vsaj po trenutnem “razgledu” sodeč ne :P Se prime tudi njih nič bat :D

Rezervacija dneva za oddih

Fri, 15 Jul 2011 10:40:15 +0200

Kako imamo to ljudje naplanirano, da lepe sončne dni ždimo za (vsaj) štirimi stenami in delamo, ko se pojavijo oblaki pa gremo na izlet? Res ne razumem. br In zakaj si na motorju poleti vedno moker? Ali od pota ali od padavin. Samo to dvoje imaš na izbiro. Ne vem kaj je boljše. Lepše je gotovo biti moker od dežja. br Pa saj ne vem zakaj sploh razmišljam o tem. Itak je znano kakšno bo vreme: krasno, jasno od ponedeljka do petka popoldan. Vikend pa oblaki, nevihte in nizek pritisk. Grrrr! Morda me pa polna luna razvedri ;)

Dober večer

Thu, 14 Jul 2011 21:54:18 +0200

No, saj je že noč. Spet. Toliko sem lenobna, da raje visim na robu postelje in tipkam po telefonu (ki vztrajno javlja naj mu napolnim baterijo) namesto, da bi vzela v naročje prenosnik. Ne da se mi! Po obešanju cunj, službi, trgovini, pohodu na Resevno, kuhanju, pospravljanju, pranju, likanju, zalivanju rož in okolice, obešanju cunj, pometanju, zlaganju, pomivanju, pripravljanju sadja in napitka, … sem še kaj izpustila? Zagotovo. Pobegnil mi je dan :/ Oči se zapirajo, ampak ne. Še bo zlaganja, puljenja, lakiranja… Naporno je biti moderna ženska. Drek. Naporno je biti ženska!!!

Praznovanje rojstnega dne

Mon, 13 Jun 2011 23:55:28 +0200

Tega ne počnem več. Že dolgo. Nekje od 16ga leta dalje. Takrat sem še imela žurko v zaklonišču. Resno. ;) “Slučajno” je bilo prosto. No, nekoč so bile v njem kleti, a so zgorele v požaru. In potem je postalo zaklonišče zatočišče za vse mlado v bloku ;) Sicer je pa bolj sporno, da so šli v zaklonišče bloka postavljat bokse za kleti! Pa to ni poanta zgodbe.

Rojstnih dni ne praznujem. Nazdravim, ja. Z veseljem povabim kam na pijačo/hrano. In to je to. Popolnoma nič nimam proti staranju. Leta mi dajejo izgovore za čuda stvari :D Za svoja leta že dobro zgledam ;) Je prav, da si čestitamo za vsako preživeto leto na tej vedno hitreje vrteči se žogi. Mogoče pa pretiravamo s slavljenjem. A nekako so ta praznovanja bolj dober “izgovor”, da se malo dobimo. In zakaj jaz ne praznujem?

Ker sem en dan v letu sebična! Ne želim ves dan pospravljat in delat. Tako pa imate :P Žur za rojstni dan pomeni tedne prej organizacije, da bodo imeli vsi čas. Da ne bo drugih dogodkov. Da bo prostor. Indijanski plesi za lepo vreme. In potem na dan RD party vidiš vsakega od prijateljev zgolj za 10minut v celem popoldnevu. Saj kuhaš, pečeš, strežeš, pospravljaš, iščeš, nosiš, …. Delaš, da bi zabava uspela. Tvoja zabava. In na koncu ti rečejo: “Ja kje si pa bila? Nič se nismo zmenil.”

Nooooo…pijačka. Pa strežejo in pospravljajo drugi. ;)

Povsem druga zgodba pa je organizacija zabave za koga drugega. Tisto je zabavno, ker hočem nekaj doseči in nisem obremenjena z gosti. Poleg tega si še vedno najdem pomočnike. Hehehehehe ;)

Nikoli uspeti in vsi bodo srečni?!

Wed, 08 Jun 2011 20:36:09 +0200

Ta članek enostavno MORATE prebrati! Avtor: Miha Mazzini

http://www.siol.net/slovenija/rubrikon/mnenja/2011/06/mazzini_slovenstvo_za_zacetnike.aspx

Comments

vodaKnodiar — 2011-06-12 16:14:56

Zakaj pa ne:)

Dobro premisli!

Thu, 02 Jun 2011 07:33:58 +0200

Stanovanje čistim približno enkrat na 7 dni. Ok, vsak dan vsaj spim tam. Avto čistim vsakih 5 dni. Pol kilograma peska na mesec bi se pridno nabralo. Pisarne ne čistim. Imamo čistilko. Pa največ časa bivam (da ne spim) v službi. Nekaj delam zelo narobe…. ali pa moram začet na 3 dni čistit pisarno ;)

Čveke

Wed, 01 Jun 2011 06:11:53 +0200

Govorice. Buče. Trači. Dosti je še izrazov. Zadnjič sem brala, da so govorice popolnoma neškodljive. Za tiste, ki jih širijo seveda. Po drugi strani berem in poslušam izjave ljudi, ki jih govorice prizadenejo.

Jaz se še nisem popolnoma odločila. Preveč sem neposredna, da bi se ukvarjala z govoricami. Lažje mi je neposredno izraziti mnenje. Manj dela + manj časa ;) Mi je jasno, da me imajo nekateri (ali pa velika večina, ki me sreča) za zlobno in brezbrižno, a nisem. Povem kar mislim. Morda bi lahko kdaj kaj mehkeje povedala. Po drugi strani pa naj vas potolažim: nisem zahrbtna ali škodoželjna. ;)

In raziskave kažejo, da večina ni škodoželjna.

To je način, na katerega spoznavamo družbeno relevantne informacije o karakterju in osebnosti drugih, hkrati pa nam ni treba neposredno doživeti njihovega zmagoslavja ali pa poraza, na drugi strani. To deluje in nam omogoča življenje v velikih skupinah,“ so še dodali in zaključili.

Prejšnje raziskave so prišle do zaključkov, da opravljanje sestavlja kar 80 odstotkov naših pogovorov, a le pet odstotkov je zlobnega govorjenja. (najnaj.si)

Torej je skrajni čas, da se nehate obremenjevati s tem kaj drugi govorijo o vas. Prvič: na to nimate velikega vpliva. Drugič: ti ljudje vas sploh ne poznajo. Tretjič: toliko pomembnejših stvari je na svetu…

Comments

Uroš — 2011-06-01 08:34:49

Podpis pod tole ;)

Prihranki na banki niso vaši?

Tue, 31 May 2011 21:09:58 +0200

…huh. Sploh ne vem kje naj začnem. Recimo pri tem, da rada “šparam”. Ne, ne…nisem škrta, vendar pa pazim kdaj in koliko zapravim. In da, vodim si evidence stroškov. Pa saj to že veste. In te lastnosti sem verjetno podedovala po svoji (ŽAL) pokojni babici. Tudi ona je hranila svoje prihranke. Na banki. Ne zase, ampak za svoje otroke. Lepo. A kot sem začela…od babice smo se poslovili letos januarja.

Potem se je začelo s sodiščem in dedovanji. Zelo ne-tipično. Nič družinskih prepirov. Do dne, ko je bilo treba na NLB zapreti (in izprazniti) babičin račun.

Prihranki so bili vezani do začetka aprila. Depozit. Pravi recept za varčevanje. SPLOH NE!!!! Pri NLB so kljub obvestilu sodišča, da je babice ni več SAMI upravljali z računom. Zakaj sem tega mnenja? JANUARJA so izvedeli, da je njihov komitent umrl in APRILA so SAMI avtomatsko podaljšali depozit za naslednje obdobje/tromesečje!!! Ne vem…morda je to samo meni tako čudno… Seveda mi pogodbe, ki je bila podpisana za ta depozit niso pokazali “ker ne vedo kje je”. Ko sem prosila za generično pogodbo, ker me zanima kaj jim dovoljuje, da sami upravljajo z sredstvi po smrti nekoga…so se izmuznili. Khm. Če sodišče zamrzne račun/sredstva ne velja to za VSE udeležence? Zakaj ima banka, ki je zgolj upravljalec tujih prihrankov več pravic???

Plačajte in vam vrnemo kar je vaše. Ne, ne vem zakaj! In ja….pozabite na letake in plakate. Banka je banka. Skrbi samo zase. NIKOLI ne podpišite pogodbe na mestu, pa naj bo gospa na drugi strani še tako prijazna. Jaz sem izgubila zaupanje v banke. Vsaj v eno :P Vem zakaj.

Comments

Ales — 2011-06-01 15:40:19

Jaz ravno zapiram navaden in varčevalni račun pri njih. Pred tremi meseci sem želel zapret navaden račun in dvignat vse iz varčevalnega. Varčevalni ni časovno vezan a sem vseeno moral tri mesece čakat, da lahko dvignem denar in ga zaprem. Medtem sem za vodenje računa plačal toliko kolikor je bilo obresti v vseh teh letih.

The M. — 2011-06-01 17:24:47

Še ta luksuz!!!! :P

Tomaž — 2011-06-02 12:56:04

Off-topic: Na kakšen način si vodiš evidenco? V telefon in potem na računalnik? Na listek in potem na računalnik? Zbiraš račune in potem naprej? Zvečer pred spanjem? Res, rabim en delujoč način, kako zbirat račune in prispevke pri skupnih računih itd. potem pa podatke obdelovat naprej na računalniku. Hvala :)

The M. — 2011-06-03 07:45:47

Off topic: s telefona na računalnik. Račune si shranjujem, da…pač do doma. In res to počnem pred spanjem. LOL Ali pa v soboto ;) Aplikacij je malo morje….odvisno kaj zahtevaš ;)

Tudi jaz se staram :)

Tue, 03 May 2011 19:15:31 +0200

Letos sem se v New Yorku (da dolgujem vam še kakšno sliko). Ampak najbolj izvirno čestitko sem dobila od sodelavcev. Malo za punce in veliko za mobi obsedence….darilo pa za adrenalinske obsedence. Hehehehehe…to se bomo smejali! Hvala, moški (da ne napišem fantje)!

Ob tem naj se zahvalim tudi vsem ostalim za sms voščila, maile in seveda najbolj za tistega osebno :* Tako. Zdaj pa čakam darila. Hahahahahahahaha. NE me jemat resno. Saj imam vse. Kar pa še manjka pa ni za kupit (ali pa res ne potrebujem) ;D

Novica dneva - konec

Fri, 01 Apr 2011 08:36:27 +0200

Odločila sem se, da ne bom več pisala bloga. Enostavno sem obupala nad vsem, pobarvala lase in avto ter sprejela novo kariero kot model ;) Dobro praznujte…pozno v noč ;)

Comments

Damjan — 2011-04-01 15:21:08

Ah dej no. Sploh nisi izvirna. :)

The M. — 2011-04-01 20:23:36

Uf…nisem imela LEPŠE ideje :) Grem preverit tvojo…buhaha :)

mala — 2011-04-02 08:28:40

mmmm! si fraj? :-P

Jaz boginja!

Fri, 25 Feb 2011 12:51:18 +0100

Ne, ne. Nič samohvale. Čeprav bi našla kaj za pohvalit ;) A tokrat me muči odločitev. Praviloma se odločam preudarno in hitro. Ob dobrih argumentih sem sposobna tudi pretehtati svojo odločitev. Če me ne mučijo čustva! In tokrat me je doletela odločitev, kjer so čustva želela nemogoče, razum pa je hotel logično rešitev. Vseh.

Nikoli mi ne bo popolnoma jasno zakaj me vsi bližnji smatrajo za odgovorno in razsodno. Ne razumite me napak - zelo rada imam, da je po moje (kot vsaka ženska). So pa odločitve, ki bi jih z veseljem prepustila komu drugemu. Nekaj se je odločiti kakšne barve in razporeditve bo kuhinja. Ali pa kam na dopust. Še raje se odločam kje se bo jedlo. Včasih kaj zgrešim, a popravim naslednjič. ;) In tako mi ostane status “wannabe sveznalice” ;)

Odločitve imam rada. Za spremembe pa potrebujem malo več časa - sploh, če mi niso ravno najbolj všeč. Nikakor pa se ne maram igrati “boga” ali karkoli že odloča o obstoju. Pa sem boginja. In sem sprejela obupno nalogo odločati o življenju. Ok. Odločati moram o klavrnem ŽIVOTARJENJU in koncem. Sama zase vem kaj bi izbrala. Ne morem pa vedeti kaj je pravilno za nekoga drugega. Kje je tista točka, ko veš, da je mučenja dovolj? Kje je meja, ko ne ostane nič boljšega od smrti? In zakaj imam tokrat jaz pravico postaviti mejo in se odločiti za smrt?! Ker sem lastnik. Sovražim ta izraz. Lastnik. Ni grozno, da si ljudje lastimo živali s katerimi sobivamo? Že tako sem glavni krivec za njene napake in frustracije, ker sem bila zelo zahtevna alfa samica ;) V divjini bi jo pustila nekje za seboj, ko ne bi več sledila… z mislijo, da gre nekam na lepše…globoko v gozd. V civilizaciji pa…bom čakala ob mizi. Konec. Njen. :( Najhujša (a od nekdaj pričakovana) plat tega, da sem (bila) boginja!

Comments

Eva — 2011-02-26 21:24:07

Vse jasn :(

Eva — 2011-02-25 20:02:26

WTF? Nč jasn? ! Ka je?!?! Vse ok?

Adijo, legenda!

Mon, 24 Jan 2011 10:06:01 +0100

Nič ni večno. To izvemo kar kmalu, ko se začnemo zavedati. A vseeno se je težko ločiti od stvari in muka se je ločiti od ljudi. Nimamo izbire. Lahko pa si izberemo lepe spomine. In mislimo na zabavne trenutke. Vsaj to nam ostane! In v spominih je lahko vsak večen :D Babi fajn je blo :D

Ko bom stara 32 bom imela konja!

Thu, 20 Jan 2011 21:54:13 +0100

Ja, zelo neumna izjava. A nekaj sem mogla napisat v naslov. V resnici nimam plana kupiti konja. Raje bi žrebca…a to je pri nas izredno težko ;) Sploh pa ne jaham. Ok. Ne znam jahat :) Pa pustimo konje za drugič.

Ste se pri 7 letih odločile, da boste imele pri 18 prvega resnega fanta? Ali pa, da boste do 22 leta diplomirale? Pri 25 imele sanjsko službo in kabrio? Pri 27 boste zanosile in pred 28 letom imele prvega otroka. Aja, poročene ste od 26 leta, saj ste malo čez 25 spoznale sanjskega moškega. No, izmišljujem si vaše sanje, zato poljubno premikajte mejnike let. Nimate jih? Srečnice!

Jaz jih imam nekaj. Tistega kdaj bom živela sama sem prestavila za skoraj tri leta (študentskih let ne štejem)! In tudi stanovanje ni bilo lukzno opremljeno. Bolj je bila luknjica kot jo je imela Carrie Sex and the City. Tudi avto sem si kupila veliko kasneje. Ker je zamujala resna služba. In, da sem menjala faks ter diplomirala šele na slednjem ni skrivnost. Vidite kam ciljam? Včasih se stvari ne zgodijo natančno na datum, ki ste si ga zastavile v otroštvu!

Ko zdaj v letih, ko nimam več časovnim mejnikov, gledam nazaj…madona, sem se žrla zaradi neumnosti! Končno se imam super. Pustim se preseneti. Vseeno se ženem v smer, ki se mi zdi primerna, a se zelo rada zgubljam na “stran poteh”. To je pač bolj zabavno. Pa še zgodbic je več. Če bi mi šlo vedno vse po načrtu bi hitro uresničila vse želje in pričakovanja….in potem bi čakala in…in… kaj že? Ja, nima si smisla postavljat datumov za meje. Razen, če se učite za izpit ali kaj podobnega ;)

Pomoč, asistenca in ostale neumnosti

Wed, 19 Jan 2011 15:49:32 +0100

Nič ni popolno. Ne storitve in ne ljudje. Normalno. Če je kje kakšna izjema se ji klanjam! :P Nazaj do bistva: ker stvari niso popolne se je uvedla pomoč…. vse od avtomobilske asistence na cesti do številke za splošne informacije (predvsem o telefonskih naročnikih). Zagotovo ste že vsi uporabili prvo ali drugo. Jaz sem! Zadovoljna.

In kaj mi gre na “živce”? Predstavljajte si, da potrebujete podatek. Poiščete podjetje na spletu. Najdete predel pogosto zastavljenih vprašanj. Preberete. Odgovora ne najdete. Prebijete se do maila. Jupi!!! Prejmete nejasen odgovor na svoj problem. In prijazno prosite za obrazložitev. In potem vam “kopiraj-prilepijo” prvi nejasen odgovor. Si predstavljate?!

In kakšen smisel imajo službe za pomoč v tem primeru? Če ne znajo rešiti problema?! Vse kar znajo je poiskati po svojih internih rubrikah vprašanj in odgovorov in posredovati. Interpretacije ni!

Rezultat: za eno osebo daljša kolona pred okencem podjetja. In še bolj utrujena uslužbenka za okencem. Samo zato, ker so na začetku procesa premalo usposobili ljudi. ;)

Prehladi, gripe, viroze in delo

Mon, 03 Jan 2011 20:00:54 +0100

Pridno se me izogibajo. Sicer me vsake toliko nekaj praska po grlu. Ob športanju na mrzlem zraku tečno smrkam. Stalno me zebe. In iz solidarnosti do sodelavce tudi kdaj pa kdaj kihnem med tihim delom v pisarni ;)

Načeloma pa sem zdrava. No, saj je še tri mesece zime za preživet. :P Ne vem zakaj se nisem rodila nekje bližje ekvatorskemu pasu. Res ne vem. Čutim, da bi mogla živet nekje na toplem kot eni moški čutijo, da se morajo preoblačiti v ženske! Hja, res neumno tole s 4 meseci zime in pol leta tresenja. Mišice tudi ne grejejo toliko kot bi pričakovala. Kljub dobri izolaciji s strani maščob ;)

In zdaj v novem letu je spet vse divje in hitro in polno in…malo bi šla nekam v mir. In bi brala. Že dva dni gledam Gospodarje senc (Daniel Estulin), a bo ostalo ob pogledih. Luštna črna knjiga in čas je, da jo vrnem!

Če me zvrne gripa ali kaj podobnega bi se vsaj na-brala. Ampak, ko bi me kap, ko bi prišla do svoje mize. Saj ne vem več kaj je bolje. Niti kje je meja. Me pa vsekakor zanima do kod bo šlo ;)

Novoletne zaobljube za 2011

Sat, 01 Jan 2011 04:22:10 +0100

Ne verjamem v novoletne zaobljube, ker se jih nihče ne drži niti skozi januar :P A leto mi bo prineslo nekaj sprememb zasebnih in zato se bom pregrešila in napisala nekaj zaobljub za leto 2011.

redneje se bom prehranjevala (če ne zajtrk, pa vsaj na malico),
manj bom klikala po mobilnikih kadar sem na obisku,
naučila se bom slikat s fotoaparatom (namesto, da stalno fotkam z N900),
obiskala bom šolo varne vožnje in ne zvrnila avtomobila (svečana obljuba),
vzela si bom čas za frizerja, kozmetičarko in kar je še teh lepotilnih stvari (vsaj na 2 meseca),
ponovno bom tekla,
bolj bom prijazna (neeee, to mi ne bo uspelo).

Kakšne so pa vaše zaobljube? Česa si želite? Je prelom leta pravi čas za spremembe!? Morda pa uspe. Bom vedela čez kakšno leto ;)

Comments

Spela — 2011-08-01 20:36:33

Več kot pol leta je že mimo…kak ti gre? :D

The M. — 2011-08-02 08:18:42

1. mi gre, ker imam app na telefonu, ki me gnjavi ;9 2. boš sama vedela :P 6. gozdne živali niso več varne, niti planinci ;) 3. -7. eeeeeee…eeeeee….še je čas, …

The M. — 2011-12-21 22:01:08

1. done. 2. done. 3. ups :) 4. obiskala malo drugačno šolo vožnje in nisem zvrnila avta. 5. do kozmetičarke mi je res uspelo. 6. njeee…2011 ni bilo za tek; uspelo je le 20x. 7. skoraj tam :)

Novoletna praznovanja

Sat, 25 Dec 2010 19:35:45 +0100

Kje pa boste? Kdaj začnete žurat? Kdo vse vam bo delal družbo? Kaj torej počnete na top dan leta? Silvestrovo? Pa je res? No, meni ni. Sploh letos bo to le (skoraj navaden) petek, ki mu sledi vikend in tipičen ponedeljek.

Jasno mi je, da se mora nekje, enkrat začeti leto šteti na novo, a zakaj prav sredi zime? Kako, hudiča, lahko od mene pričakujete, da se bom veselila novega leta, če se to začne s tremi meseci zime??? Na srečo vas večina ni pomislila s tega vidika :D

Praznovala sem že na prostem, pri prijateljih, v Cankarjevem domu, na vikendu, na koči, v študentu, … res še nikoli ob morju, a če ni nad 20 nad 0 me ne zanima. Pa v tujini še tudi nisem bila ob prelomu štetja, ker se mi zdijo te ponudbe precenjene.

Bolj sem pristaš toplih prostorov, udobnih sedišč, družabnih iger in dobre družbe. Ognjemet lahko je ali pa ne. Nekaj minut po polnoči je tako samo še megla! Torej, ne zdi se mi tragedija prespati to odštevanje nadaljevanja zime ;) Nekako je postal 24.12. pomembnejši, sicer ne vem natanko od kdaj, a… vsega je kriva Coca-Cola.

Comments

Tanja — 2011-01-02 13:52:34

pri men je tako, da starejša kot sem, manj mi je pomembno silvestrovo. Sej se je fino mal podružit, kaj popit in pojest, potem pa hitro spat :)

Spela — 2010-12-29 16:10:01

Letos bo pomoje silvestrovo podobno vsakemu drugemu večeru…no, razen če bi Hanna želela drugače :D Upam, da bo večer minil brez krčev, pa bom zadovoljna :) Vama pa želim, da ga preživita čimlepše :)

Em...srečo je potrebno delit!

Thu, 23 Dec 2010 22:35:33 +0100

Zdaj sem bila pa že pošteno okregana zaradi objavljanja slik hrane. Ne smem kazat prijateljem s Twitterja in FB kaj vse jem (sej v resnici pojem dosti več kot je na slikah, a vse ni tako lepo videt :P). Verjamem, da kdaj komu naredim lušte, a mi kar pošteno vračate!

In rada jem in ni me sram priznat. Sploh ribe, čokolado, školjke, čokolado ali pa kakšno vročo čokolado. Pa dejstvo je, da sem sita boljše volje! Kr smeji se mi. Ker dobim nove zaloge odvečne energije, ki jo moram nujno preusmerit v neumnosti. In srečo je treba delit. Zato objavljam okrutne slike (meni) dobre hrane. Ne boste me kar tako ustavili…sploh ne zdaj, ko sem ravno s polnim želodcem iz uspešnega šopinga (dvoje kavbojke - iiiiiiihhhhhaaaaaaaaa)!!!! Hja, ne kupujem daril…pol pa nekaj ostane + stvari so že znižane :D

Ne maram (umazane) zime!

Wed, 22 Dec 2010 13:21:01 +0100

Letos sem pa dolgo zdržala predenj sem priznala! Veselo sem skakala po snegu, brez jamranja praskala avto, pridno kidala. Ampak tole…grrrr… te dni se je sneg spremenil v brozgo ogabnih barv. Po novem sem lastnica večine odtenkov :P

Moja napaka: PEŠ sem šla ob Mariborski cesti. Dva tovornjaka s prikolicami pa sta se odločila, da sta na nujni vožnji in s polnim gasom prevozila rumeno in rdečo luč. Seveda šoferja nista gledala v vzvratna ogledala. Da bi jima gume počile!!! In to pri ljubicah! :P

Imela sem belo bundo…imela sem suhe kavbojke…imela sem enobarvno torbico. Na srečo imam še pralni stroj in nadomestna oblačila. :P Res sovražim zimo!

Comments

Spela — 2010-12-22 13:40:23

Jaz sem fasala v ponedeljek od avtobusa. Sicer se je peljal počasi, ampak je bilo vseeno dovolj, da sem imela pošpricane hlače… Tole je res najbolj beden del zime…če je zima naj bo mrzlo (in sneg). Najraje imam, ko zapade…magari 40 cm…pa je potem mrzlo in se obdrži. Ceste so lepe, pločniki spluženi, pokrajina je pa lepo bela. Tole nihanje temperatur je pa kr neki…

Treba SI je privoščit!

Sun, 05 Dec 2010 22:25:32 +0100

Jutri je 6.12 in uradno se začne mrzlično decembrsko obdarovanje :P Joj, groza. Kje so časi vrečke s pomarančami, rožiči, čokolado, termo nogavicami ali pižamo?! Vam povem - mimo so! Konec!

Hey it’s OK

Kar se daril tiče, drage moje, pa se moje mnenje ni spremenili. Tudi letos NE BOM KUPOVALA nesmiselnih DARIL. Nič rdečih mašen in zelenih trakov. Bi rada napisala, da bo kaj ustvarila sama, a že zdaj vem, da mi ne bi uspelo in raje ne lažem :) Torej - od mene ne pričakujte ničesar, tudi jaz ne pričakujem ničesar od vas. Razen, če boste pekle kekse. To je pa treba povabit (normalno bom vabila tudi sama ;D). Dajte letos kupiti kaj sebi….namesto, da za vse znance odštejete po 3€ si kupite tiste usnjene rokavičke ;)

Takšna sem :)

Fri, 26 Nov 2010 19:20:09 +0100

Podobna sem Didi. Sestrici od Dexterja iz risanke na Cartoon Network. Rada pritiskam gumbke. Včasih dobivam vprašanja od prijateljic kaj je narobe z menoj, da me tako zanimajo telefončki in računalniki. Zakaj jih moram imeti toliko. Kaj imam od tega rednega buljenja v ekran. Hm… Takšna pač sem! Saj so mi všeč tudi avtomobili in helikopterji. Po drugi strani imam (pre)več torbic. Od nekdaj imam rajši tehnične igrače. Že kot otrok sem imela veliko avtomobilov, samokolnic, helikopter (velik in rumen), orodje, … vse tipične igrače za fantke. In ko sem bila starejša in so postale modne Barbie punčke sem imela KONJA in Kena! Kaj čemo…različne smo si :)

Težko bi se zgodilo, da bi se ves dan zgubljala po nakupovalnem centru. Ali kje sedela na kavici in klepetala. Zelo verjetno pa bom dirjala po ulici in zatopljeno tipkala po mobilniku. Da, to sem jaz. To so razlogi, da vem kdaj so kakšno aplikacijo nadgradili. Kdaj so kakšno dodali. In kaj je novega. Ker moram pritisnit vsak gumbek :) Vaša črna Didi… brez malega Dexterja ;)

Comments

Pixl — 2010-11-26 19:29:42

Kaj pa pravi na to veliki Dexter? :>

The M. — 2010-11-27 17:54:14

Ta velik nič ne pravi…. samo vse svoje aparatke ima pod geslom, da ni efekta, če pritiskam gumbe ;) Kar je praktično tudi iz drugih vidikov, a ne :P

carolina — 2011-01-17 02:52:35

jaaa

Pravi!

Mon, 15 Nov 2010 16:00:03 +0100

Da, tisti pravi. Eden in edini. Spet je govora o mobilniku. Žal ;) In še vedno sem mnenja, da ni enega za vse. Zagotovo pa se za vsakogar najde kakšen ;)

Niso nam vsem všeč enake stvari. Ljudje imamo različne potrebe. Pa se odmaknem od (pre)večkrat omenjenih mobilnikov. Poglejte avtomobile! Prvi avto smo imeli 1769 (vir). Temu so sledili še tisoči…kaj tisoči, milijoni! Pa imamo danes EN univerzalen avto za vse potrebe? NIKAKOR! Pa imamo željo po enem univerzalnem avtu? Tudi ne. Ne poznam moškega (in celo kar nekaj žensk je takšnega mnenja), ki si ne bi želel vsaj treh avtomobilov. Kabrio za poletje in tople večere. Pa limuzino za v službo. Seveda tudi terenca za izlete v naravo. No, ne bi škodil še motor ali kak super športnik. Dojemate?

Krajši primer. Bi bile pripravljene nositi samo ene čevlje? Priznajte, da samo v skrajni sili. Če ne meni, pa same pri sebi ;)

In tako imamo na tržišču poplavo avtomobilov za prav vsak tip človeka. Za vsako delo (na temo, da je iz avtomobila nastal delovni stroj itd sploh nisem skočila). Za vsako željo. Za vsako potrebo. Samo izbrati si ga je potrebno. Nekateri si jih lahko res izberejo 3,5, 67. Hja.

Po okrog 240 letih še nimamo uni-avta. A nekako se pričakuje, da bomo imeli po37 letih od nastanka prvega GSMa vsi isti univerzalen mobilnik. Se hecate? Vdajmo se v usodo. Najboljšega za vse ni! Verjetno ga nikoli ne bo!!! Sicer prva pihnem v pojočo travico. Ker nimam 5 avtomobilov imam pač 3 mobilnike. Sprijaznite se. Moje breme, moj užitek ;)

Padec v teden :P

Mon, 08 Nov 2010 21:30:07 +0100

Konec ogledov. Konec neskončnih sprehodov. Konec iskric v očeh ob pogledih v izložbe trgovin. Konec Londona. Še se bova srečala. Zdaj pa veselo na delo! Zagona je dovolj. Baterije polne! Akcija ;)

JP ali Brnik

Wed, 03 Nov 2010 14:57:14 +0100

Ponovno na letaliscu. Koncno. Sta se ze dva letna casa zamenjala od zadnjega obiska. Kar ni veliko. Ce se rad vozis z letali pa… Dolga doba. Caka. Kot je pac navada na letaliscih. V torbi imam ze dve priznani zenski reviji (ker na letali zal ni interneta) in zalogo cokolade. Ogledujem si letalo skozi okno in avtomobile, ki mrgolijo mimo njega. Dez. Zacuda me danes ne moti. Niti me niso zmotili osorni pregledovalci prtljage. Mogoce zato, ker je bila prijazna punca na prijavi. Ali pa zato, ker je bila prijazna cistilka pri Polni skledi, ki sem ji naredila delo s polito skodelico bele kave po mizi in po tleh. Ali pa ker ljubi N900 po pljusku kofeina deluje se hitreje. Najverjetneje pa ker je bila trgovka s casopisi zabavna. In ker je gospa v drogeriji menljala kovanec za 2€. Morda, ker se mi zdi, da migrenca le popusca. No, razlogov imam veliko. Najverjetneje pa je le to, da si ne pustim pokvarit dneva.

Malica? Ne, hvala.

Mon, 27 Sep 2010 05:50:36 +0200

Ne odločim se vsak dan udeležiti službene malice. V resnici grem v povprečju na malico 2x tedensko (nečeloma takrat kadar to pomeni tudi sestanek ali pa kdo kaj praznuje). Nekako me ves proces hranjenja (pot, iskanje mize, izbira hrane, prenežrtost) upočasni in vrže iz tira delovnika. Poleg tega “na hitro” malice, ki bi bila kvalitetna ne najdem. Naveličana sem sendvičev, hotdogov, pic, hamburgerjev, kebabov in ocvrtih kitajskih jedi s snežno belim rižem. Burek mi je všeč. A spet ni nekaj kar bi si želela jesti vsak dan…daleč od tega.

Vseeno grem kdaj s sodelavci v Intersparovo Restavracijo. Ker sem mazohist! Na 5 od 6 obiskov sem razočarana. Ne, ker sem toliko izbirčna…bolj zato, ker imajo vse stvari enak okus (kot v mnogih drugih “menza - restavracijah”). Pustimo. Kar me je razjezilo je bila cena v sorazmerju s kvaliteto.

Med meniji tisto sredo (recimo, da je bila sreda) nisem našla nič primernega. In se odločila za veliko skledo solate. V dobri veri, da se bom pa vsaj zdravo najedla. Izbire je bilo dovolj in nabrala sem pisano paleto solat.

Prvo presenečenje je bilo na blagajni. Moja solata z masivno skledo vred (0,742 kg) je stala 4,60 EUR. Nja..zdrava hrana je pač draga, sem mislila, dokler nisem sedla za mizo. Ko sem začela jest - bljak!!! Paradižnik je imal okus po nagnitem (videz je bil sanjski), stročji fižol je bil zasoljen, brokoli kot radirka, francoska solata brez okusa, kalčki so imeli čuden vonj. Iuuuuu! Lakota in predvsem želja po NE metanju denarja skozi okno sta me prisilila, da sem del le pojedla.

Verjamem, da bi lahko reklamirala…a bi mogla izza mize (z vso “prtljago”, ker sem jedla sama) nazaj do blagajne, potem do kuhinjskega pulta, vsakemu razlagat kaj me moti, potem vsi grdi pogledi (zapomnili bi si me itak do konca delovne dobe) in izbira druge jedi, ki je sploh nisem želela. Rezultat: ne grem več tja na malico. Vam pa priporočam kakšno “manj zdravo” klasiko - kombinacija dunajski + pomfrit ;)

Comments

Spela — 2010-09-27 09:22:19

Joj, to te pa čist razumem…sovražim industrijsko hrano…bi morali biti že ne vem kaj, da bi šla jest v Spar. Ne vem…sem pač bolj za domačo hrano. In verjamem, da ti sendviči, pice ipd. stvari presedajo. Tudi meni bi. Sicer vem, da zjutraj nimaš veliko časa…no, sej lahko narediš to tudi zvečer…si skuhaš kako zadevo za seboj? Na sihtu pa en mali kuhalniček, da lahko pogreješ. Iluzija? Ne vem…kuskus z zelenjavo, prosena kaša, segedin…ovseni kosmiči na mleku in oreščki. Sej ne mislim vsak dan…kdaj pa kdaj? Jaz vsaj vem, da ne bi zdržala brez hrane do kosila :$

The M. — 2010-09-29 07:36:22

Jah…na vsak predlog najdem izgovor ;) Resno :P V pisarni kaj z (več) vonjavami ne morem jest…kuhinja in wc sta pa blizu + ni mize v kuhinji. Torej bi lahko malicala za svojo mizo v času, ko tudi sodelavcev ne bi bilo :) Ali pač sadje, sendviči, jogurt :) Pa še ananas se pošteno voha po pisarni ;) V CityCentru bolj levo od Restavracije imajo dobro…a pri enih sem že dobila polža v solati. Vrtnega polžka s hišico v morski solati. Kar je večji problem: take malice so potem nad 1uro. Too much :) Za zdaj kuham doma…po službi :D

Marko — 2010-09-27 17:47:04

Zavij malce bolj levo, je veliko boljše.

Običaji na dopustu - razglednice

Wed, 25 Aug 2010 19:47:17 +0200

Vse se spreminja. Na primer postajamo že tako EKO zavedni, da ne pošiljamo razglednic. Sliko objavimo nekje na spletu. Ni pomembno ali je to Facebook, TwitPic, Flicker, blog, … Naše slike so sicer javne, a jih morda ne vidijo pravi prejemniki. Moja babica že ne gre (in ne more) pregledovati spleta in se čuditi kje vse njena vnukinja gazi. Ji pač malo razložim, ko jo obiščem in pokažem kakšno sliko - SPET - na prenosniku.

In letos sem prejela približno 3 razglednice. Poleti samo eno! Iz šolskih časov se še spomnim, kako smo jih zbirali in koliko se jih je nabralo skozi počitnice. No, saj je moderna doba “povozila” tudi voščilnice in čestitke. Veliko manj truda je potrebno vložiti v objavo slike na FB, dosti več prejemnikov doseže. Ni pa osebna. Jaz se tolažim s tem, da s takšnimi objavami varujem okolje (ker ne trošim papirja)…za posebne ljudi se pa pač potrudim napisat čestitke in voščilnice. Razglednice pa…ni časa za iskanje nabiralnika :D

P.S.: Hvala vama za razglednico, cenim, da sta si vzela čas :D

P.S.2: Le pošljite kakšno razglednico babicam…pa čeprav s hribov ;)

Comments

The M. — 2010-08-30 09:59:23

@Nives…če mi daš ti naslov pridem na obisk ;) Tako, da pazi kaj si izmenjuješ z mano :) @mala…mah, ej…kr eni ;)

Nives — 2010-08-30 17:23:31

velja :)) ti bom dala tanov naslov, ko se preseliva v večje stanovanje

Nives — 2010-08-26 16:26:56

če mi daš naslov, ti še js pošljem kakšno :)))

mala — 2010-08-26 11:01:11

Kdo še te to pošilja?

Mateja — 2010-08-27 08:55:06

evo, ena rešitev! http://www.mojarazglednica.com/

Vedno je nekaj!

Wed, 04 Aug 2010 21:14:56 +0200

Zadnje čase ugotavljam, da ima vsakdo nek resen problem. Nekaj nam vedno še manjka. Na nekem področju “ne štima”. Ali te muči zdravje, finance, ljubezen ali pa družina. Nikoli ni vse prav. Sprašujem se zakaj pa ne najdem pravega odgovora. Skušam razumet, da moramo trpet, da smo lahko srečni. Ampak ni lahko biti srečen, če vedno zaradi nečesa trpiš! Seveda ne moreš imeti vsega, a kako se naučiti ne pričakovati vsega?! HB imamo razvite obrambne mehanizme, da znamo odklopiti in pozabiti na težave in lastne zahteve. Vsaj za nekaj časa. . .

Mimo pokopalisca

Tue, 20 Jul 2010 07:05:08 +0200

Peljala sem se mimo pokopalisca. In se zamislila koliko casa ze koga tam obiskujem. Zdela se je cela vecnost, a ko sem bolje pomislila je bilo le leto, dve, tri od kar jih ni. Tako hitro pozabimo??? Seveda smo minljivi. Nas spomin tudi ni najboljsi na svetu. A vseeno. Vse gre tako hitro mimo. In ogromna kolicina od vsega so le neumnosti! Prav zaradi neumnosti pozabljamo tisto kar je pomembno? In zakaj tako hitro pozabimo ljudi, ki so umrli? Izjeme so samo svetovno znane osebnosti. Da, zapomnimo si imena “zvezd” redko kdo pa ve ime in priimek svoje prababice ali pa njene mame. Brskate po spominu in ne najdete predalcka? Nic hudega! Le zamislite se - nekoc boste ta pra-stars prav vi! ;)

Odklop?

Sat, 17 Jul 2010 15:59:36 +0200

Se vedno ne znam it na dopust. Ok, fizicno se ze spravim. Rada spoznavam nove kraje. Obozujem morje. Bila bi povsod kjer je poletje. Nimam se za deloholika. A rada koncam vsako zaceto delo. Rada imam pospravljeno. Rada se redno ukvarjam s sportom. Verjetno ni potrebno povedati, da precej casa porabim samo za organizacijo :P In vsi moji vsakodnevni rituali se ojacajo. Pred dopustom je moj delovnik bolj stresen, ker si ga naredim. ;) Absolutno zelim zakljuciti vse projekte (kar ni odvisno samo od mene). Absolutno imam prej generalko stanovanja. Absolutno ze nekaj dni prej praznim hladilnik. In absolutno vedno razmisljam kako bo po dopustu. Pakiram, ko sem ze 4x preverila vremenske razmere. In ko sem napakirana ter v odhajanju se hitro preletim sluzbene maile. Na cilju najprej brskam za wifiji. Pa zacne piskat BlackBerry. Nujno preverim kaj je novega na Twitterju in kdo vse je menjal sliko na Facebooku. Kaj pravijo nasi blogerji. In tako se nadaljuje skozi dopust. Da sem srecna, ko pride prvi delovni dan in imam vso dokumentacijo direkt pred seboj. In padem v delo….sanjam dopust. Ko se zacnejo sanje uresncevati pa….hmmmm…. Pozdravcek s plaze…samo 10m od morja :D

Hotel Žonta not

Sat, 10 Jul 2010 20:41:21 +0200

Naj nadaljujem petkovo zgodbo o porazni hrani spodaj: Prideva nekaj malega pojest. Ker je bilo ravno na poti. Ker se hvalijo z meniji. In prosiva natakarja, da pove kaj ponuja danes sef kuhinje. Pravi, da vse imajo. Pa prinese menije. Ne vidim nic pametnega - utrujena sem. Narocim zeleno solato, paradiznik in kraljeve gambere. Lahko posujete se malo fete po vrhu dodam. Cez 5min mi natakar sporoci, da ni rukole, ce mi lahko dajo zeleno solato. Zacudeno pogledam in pordim zeleno solato. 10min kasneje: predse dobim zeleno solato, na njej vroce testenine, 6 prepolovljenih cesnjevih paradiznikov in 6 mikro gamberckov. Aha, malo posute fete po vrhu! Povem natakarju, da tega nisem narocila….zdaj on cudno gleda. Fak!!!! Clovek si je pisal. Bi mogla vedet, ker se mu je zataknilo ze pri narocilu ananasovega soka z vodo. Pri sosednji mizi so dobili pokvarjeno pivo. 2m za mano je zletel kup kozarcev po tleh….niso pometli. Zdaj me zanima koliko bo ta corba stala! Javim!!!

1 DAY AGO

No, spodaj je še del računa kjer je razvidno, da sem naročila solato: zeleno + paradižnik + kraljevi gamberi…s kančkom fete. Ne? Ne vidite zapisa solatni krožnik, mešana solata, priloga, …. No, to je bilo že DRUGIČ, ko sem dobila neznosno zanič SOLATO v Hotelu Žonta. Naj poudarim, da ne kritiziram njihovega kuharja (čeprav bi lahko kaj pomislil, kaj mu natakar naroča) ampak celotno postrežbo. Ah, ja…še eno razočaranje.

Epilog: sok je bil dober! Fructal ;)

Comments

Eva — 2010-07-23 21:33:46

O đizs… kok ogabn zgleda tista “kuhana” solata! Kok lahk tole sploh prnesejo???

Mobitel se draži brez opozoril!!!

Thu, 01 Jul 2010 09:37:17 +0200

Dragi moji Mobitel uporabniki. Dobro si poglejte cene svojih paketov (in nova imena), da ne boste presenečeni nad naslednjim plačilnim nalogom. Da, številka bo narasla. Konkretno. Še konkretneje pa, če ne boste pazljivi pri prenosu podatkov, saj so se zakupljene količine drastično znižale. Ne vem za koga je to dobro…aha…morda za Vodafone ;) So pa na res Na Mobitelu prijazni…

Comments

Mum — 2010-07-03 18:21:25

Ha, ni ga čez Simobil!

Spela — 2010-07-02 16:17:09

Grrrr!! :S

Tea — 2010-07-02 18:41:42

Od 1.8. daje…

The M. — 2010-07-04 07:38:45

Vem…a to bo hitreje kot si misliš ;)

10 stvari...

Sat, 19 Jun 2010 16:05:50 +0200

…ki jih lahko počneš na deževen dan, če ti odvzamejo internet:

ješ kekse na obisku pri prijateljici,
končno do konca prebereš knjigo/prelistaš revijo,
greš na kavo s sošolka iz srednje šole,
skuhaš kosilo še za naslednji dan,
pospraviš omaro nerabljenih oblačil,….

ALI

brskaš po spletu preko mobilnika,
se jeziš na Twitterju kako so ti odvzeli net,
skušaš ustvariti wifi mrežo preko mobilnika,
najdeš nove programčke za mobilni dostop na FB, blog ipd,
skozi okno opazuješ delavce kako končno urejajo internet.

Lahko ugibate kaj od tega sem počela jaz. ;)

Comments

Mum — 2010-06-21 17:01:50

Čaki, jst sm dremala pod češnjo…

Zlatarna Celje ni več kar je bila

Thu, 17 Jun 2010 16:32:37 +0200

…sem ugotovila danes. Kot ponavadi ugotoviš kje so res prijazni šele takrat, ko nekaj reklamiraš. In res me razjezi, če mi želijo takrat razložit, da je nekaj moja krivda, če očitno ni!!!

ZGODBA:

31.5.2010 pozno zvečer sem si kupila zapestnico in obeske iz kolekcije Lencia. Vsa srečna, da imam končno zapestnico, ki sem si jo dolgo želela. Hvalim, hvalim, hvalim in dam takoj na blog.

1.6.2010 prvi dan nosim zapestnico. Ker je delovni dan seveda do popoldneva počiva malo stran od mene. Zvečer začnem opažati, da z obeska črna mačka odpadajo delci barve

2.6.2010. Spet je manj črne barve na mački pa ne drgne ob nič (razen zapestnico samo kot ostala obeska) Ok, si mislim…mogoče bo šla barva dol le po skrajnih robovih.

3.6.2010 sem že malce nejevolna, ko zvečer ugotovim, da je črna mačka postala “šekasta” mačka! Odločim se ukrepati.

4.6.2010 pošljem mail s slikama na katerega še do danes nisem prejela odgovora:

Spoštovani,

v ponedeljek popoldan sem kupila Lencia zapestnico in obeske. Težava ne nastala pri obesku črna mačka | Cena: 15,00

Ag 925/000 | rodinirano | .

Že v torek (ko sem prvič nosila zapestnico) sem opazila, da črna barva odstopa od robov nog obeska mačke. Postala sem posebaj pazljiva. Zapestnico sem nosila še v sredo in danes. Zdaj je barva že res zelo načeta (priloženi sliki).

Ker je očitno težava v kvaliteti barvnega nanosa bi vas lepo prosila, če lahko ta obesek (črna mačka) vrnem in mi ga očistite črne barve ali ga zamenjam za še ne obarvano različico.

Sicer pa lahko samo pohvalim sam koncept izdelka.

Upam, da ugodno rešimo težavo. Hvala za razumevanje.

Lep pozdrav,

Manuela B.

5.6.2010 ugotovim, da še nismo v pravem letu, da bi velike firme upoštevale elektronsko pošto (ja, vem, da je bil obesek le 15EUR, a smisel te kolekcije je v zbiranju…torej… ;D). Odnesem obesek in razložim zgodbo prodajalki. Ponudi mi novega, a ji povem, da ne želim enake zgodbe in če je mogoče dobiti izdelek nebarvan ali pobrušen (sovražin stvari, ki so na pol). Prijazno mi pove, da bodo skušali to narediti. Srečna, da dobim mačko kmalu nazaj (seveda je najljubša) si kupim še en obesek, ki bo zapolnil praznino ;)

17.6.2010 obesek me čaka. Jupi. Ne vem kaj jim je uspelo narediti, a se veselim. Vidim obesek. Postala je srebrna mačka ;D

Pa me zagreni prodajalka: “Veste to ne spada pod garancijo. V bistvu to ni normalno. Imam sama obesek čarovnice (nisem si izmislila imena :D) in se je tudi moj malce okrušil. Tako pač je.”

V moji glavi: KAKO?!? Mi je želela povedat, da Zlatarna Celje dela nekvalitetne izdelke? Če kupiš si si sam kriv. “Tako pač je.” Ha? Ob tem naj povem, da so ostali obeski popolnoma lepi (pa jih nosim dlje).

Seveda sem ji povedala, da sem imela obesek le nekajkrat na roki in to ni normalen proces obrabe…sploh, če se stvar komaj kaj rabi…pa se mi zaradi pomanjkanja časa res ni dalo na dolgo in široko - zato imam blog :P Razmišljam kako prijazni so pri Swarovski ;D

No, “črna” mačka mi je zdaj všeč. Ni mi pa všeč, da me imajo za neumno. V prodajalno v centru Celja ne grem več….če ne bo naprej kar Swarovski party ;)

Dolgujem vam še epilog:

“Iz ZC so me kontaktirali in se opravičili. Vsakič se trudijo ugoditi želji stranke. Z modelom obeska - črna mačka - so imeli res težave in so ta obesek tudi vedno menjali. "

Lepo. Zdaj veste. Dobro bi bilo, da bi takšne stvari spremljali tisti, ki imajo največ stika s strankami. :P

Comments

Mum — 2010-06-21 17:06:33

Ha, ni vse zlato, kar se sveti!!!!!!!!!!!!!!!!

The M. — 2010-06-22 07:34:16

Ne, sploh kadar je srebro ;)

Spregledan in pozabljen?

Wed, 09 Jun 2010 17:43:24 +0200

Zdaj pa res vsak teden (ali pa na 10 dni) pride vest o umrlem motoristu. In v nedeljo sem ponovno izvedela za eno. Za sobotno tragedijo. Prijateljica iz otroštva je ostala brez svojega partnerja. Nesreča z motorjem. Nekaj po 11.30 se je na regionalni cesti Domžale–Trzin v Depali vasi zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba umrla. 43-letni voznik osebnega vozila, doma iz okolice Lenarta, je v Depali vasi zavijal levo in zaprl pot 31-letnemu vozniku motornega kolesa iz Trnovlja pri Celju, ki ga je že prehiteval. Vozili sta trčili, motorist pa se je pri trku hudo poškodoval in so ga z reševalnim vozilom odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer pa je okoli 14.30 umrl. (vir:24h.com) Nisem motoristka (zgolj sopotnica), a me vseeno stisne, ko izvem kaj takega. In še vedno komaj verjamem, da je res. In od nedelje sem še veliko bolj pozorna na smernike. Sovražim ljudi, ki ne dajo pravočasno smernika. A če z avtom voziš v koloni (varnostno razdaljo rada ohranim) je to samo neprijetno za živce. Za motorista pa…lahko usodno. Draga prijateljica - Iskreno sožalje! Dragi vozniki (VSEH vozil) dajte se potrudit tisto stotinko sekunde in dat smernik (pri večini se tako izklopi sam). Bolje, da prehitro kot prepozno! ker, ko je enkrat prepozno je … konec zgodbe.

Comments

Eva — 2010-06-10 22:18:55

Ma jst sm še zdej čist čudna zarad tele novice in kr nekak se še nism spravla na motor spljoh. Mal zarad vročine, mal zarad vseh teh nesreč, mal zarad pomanjkanja časa - in časa ki ga raje izkoristim s tamalim… jeba je tole klanje na cestah, res! :S

sIMON — 2010-06-10 08:23:51

zato mam trebušček, da sm širši od svinčnika !

sIMON — 2010-06-10 07:54:57

NE SPREGLEJ ME :-P

The M. — 2010-06-10 07:59:13

@Simon Tebe je težko, ko imaš tako velikega ;)

ž — 2010-06-09 19:19:54

Na žalost računati na to, da se bodo ostali udeleženci v prometu (a.k.a. avtomobilisti) spremenili na bolje, je utopično. Če želiš vsakič priti domov v enem kosu, moraš usodo vzeti v svoje roke: predvidevanje, predvidevanje in predvidevanje (vseh, še tako neumnih reakcij ostalih udeležencev ter situacij, ki se lahko pripetijo) …druzga ne preostane! PS: ravno iz ture, živ in zdrav (zaenkrat) :D lp ž

The M. — 2010-06-10 08:07:51

@Ž Vsega ne gre predvidevat :P Ljudje so večinoma pozabljivi…in egoistični. Pa na cesti se večina počuti toliko pomembne, da jim moraš misli brat kam bodo zavili. Če nisi kreten kot oni in misliš kot oni…je zelo težko se postavit v njihovo kožo ;) P.S.: Lahk kdaj turamo skupaj ;)

Sebastijan — 2010-06-09 20:02:24

Sožalje prijateljici. Ampak roko na srce. Sam vedno raje zavijem iz AC na, za motoriste, zanimive ceste. In moja izkusnja je taka, da jih 99 % pelje popolnoma nenormalno glede na razmere. Tako da pozornost je eno, norišnica na cesti pa drugo. Da ne bo pomote, noro pazim na motoriste, jih 150 % razumem glede hitrosti/dirkanja, ampak davka na to “odvisnost” se je treba zavedati. Tega, da so motorji vsako leto bolj zmogljivi, krediti zanje pa vedno bolj ugodni, obenem pa se ceste vsako leto slabšajo, pa tudi ne gre znova pozabiti omeniti. S.

The M. — 2010-06-10 08:04:17

@S. Ja, itak niso tema cestni dirkači v embrio pozi…ti so za na Grobnik! Mislim na motoriste, ki se peljejo malo hitreje (beri 100 namesto 90 - ja vem, da se ne sme, sam…ko prehitevaš je pa skor logično) :P

Sloveniji se meša!

Thu, 20 May 2010 07:07:34 +0200

Nikoli nimam (si ne vzamem) dovolj časa, da bi spremljala dnevnik, Delo, 24ur.com. Vse ostalo mi je bolj pomembno. Ampak počasi postaja že vse skupaj komedija z dramskim zaključkom. Najprej so odstrelili ministra, kmalu še pse, potem je ministrica prala perilo javno, trudili smo se imeti talente, matematika nam ni šla in razglasili smo napačno miss, zdaj se podira parlament. Pa kaj se je vsem zmešalo? A je to to? Konec al kaj?! Zdaj sem v dilemi ali spremljat vse tračarske dnevnike ali živeti kot živim in se trudit bit dobra oseba…pa me pač zadane nekaj en dan pa je ende :P Več na povezavah: POLICIJA PRED PARLAMENTOM – RISPEKT! ŠTUDENTSKE DEMONSTRACIJE V LJUBLJANI SO SE KOT BUMERANG VRNILE ORGANIZATORJEM OBSOJAMO VANDALIZEM NA ŠTUDENTSKIH IN DIJAŠKIH DEMOSTRACIJAH - slike notranjosti

Comments

Mum — 2010-05-24 18:02:05

Yeap, that’s it! Full gas do konca……… much fun ob tv poročilih, ne se preveč sekirat- vsi so a little bit crazy………..

Večna dilema Facebooka

Wed, 05 May 2010 05:35:17 +0200

Oziroma vseh, ki ga uporabljamo :) Večna dilema je koliko, kaj in komu izdati. Kdo sme videti naše zamisli, kdo naše slike, kdo kaj nam je všeč,… Beseda prijatelj ima seveda na FB popolnoma drugačen pomen kot v resničnosti. Nekako je besedo prijatelj FB razvrednotil. Pisala sem že koliko tipov uporabnikov FB obstaja, a sedaj ugotavljam, da sta le dva: tisti, ki pišemo neumnosti in tisti, ki jih berejo. Aktivneži in opazovalci. Ekshibicionisti in vojerji. Mi in oni. A ta delitev ne velja le za FB (in ostala socialna omrežja) pač pa za vse vidike življenja. Eni tiho mislijo in se jezijo v sebi. Eni jasno pokažemo temperament in povemo naglas. No, mislim, da je jasno, da sama gojim slabo lastnost, da kar povem svoje mnenje…zato me ne marajo. In iz istega razloga me cenijo ;) Ah…nikoli ni prav! Je pa lahko zelo zabavno ;)

Comments

Tanja — 2010-05-07 08:18:22

men so pa tvoja jasna in glasna mnenja všeč… :)

Mum — 2010-05-07 18:59:34

Ha, to me pa spominja na nekoga…

sanjac — 2010-05-05 18:24:46

Mnenje je treba povedat! :) Jaz sem v nedeljo šla dol iz FB in je kar čudno brez njega… naenkrat toliko več časa za brskanje po drugih straneh hehe :)

The M. — 2010-05-06 15:03:42

Hehe…si bom dala tedensko prepoved uporabe Facebooka….da vidim kako je. Po moje bo isto. Itak sem več na blogu :P Ali pa ne. Sej res vedno bolj neumnosti pišem po FB ;)

Eva — 2010-05-06 21:15:25

Ja ka pa češ. Bodi in povej to kar si. Take mamo najraj ;) Jst včasih še prevč povem… napišem… se vsaj za masko ne skrivam ;D

V 10 dneh...

Tue, 04 May 2010 06:06:46 +0200

Pomlad. Letni čas pred poletjem. Narava se prebuja, zeleni, cveti, ptički pojejo, … vse lepo in prav. Naj bi bilo! Pomlad je postala ena sama priprava na poletje. Ne razumite narobe - seveda potrebujemo postopno ogrevanje ozračja ;) Ne potrebujemo pa bombandiranja vseh mogočih krem in preparatov za popolno telo. Takoj, ko se otopli se začnejo kazati čudovite ritke na panojih (kar mi je čisto všeč) z obljubo, da bo po 10 dneh uporabe neke kreme tudi moja takšna. Na spletu so bannerji z povezavo do rešitve za popolne noge. Seveda lahko s kremo tudi povečate prsi. S polovičnimi copati tonirate pas. Tisti bolj aktivni lahko ob 3 minutah vaje na dan z revulucionarno napravo naredite kvadratke na trebuhu. In vse to se zgodi v dobrem tednu. Nič se ne zgodi v tako kratkem času! Drage moje…če bi res obstajala krema, ki bi povprečno žensko prelevila v računalniško popolnost v samo 7 dneh si je ne bi nobena zmogla privoščiti! EDINA stvar, ki resnično deluje v 7 DNEH je KIRURŠKI POSEG! Za te pa …HB…(še) ni reklamnih panojev. Ne napeljujem vas, da tvegajte z lepotnimi rekonstrukcijami in popravki. Samo manj kritične bodite. Tisti denar za čudežne kreme raje investirajte v daljši dopust! ;) Če pa ne gre “ubiti” kritika v sebi in bi resnično rade kaj spremenile…pa dajte počasi. V letu dni. Z razumom in redno nego, vadbo ter prehrano. Takšni rezultati so največ vredni in najmanj nas stanejo :) Za teden dni kože v kopalkah nekje ob obali v množici ljudi ni vredno zapraviti premoženja za “lepše” telo. Resno. Raje teden dni več ob morju :) Moje mnenje pač. Če bi bilo moje delo vezano na moj videz bi bilo drugače…tako pa :P [caption id=“attachment_3471” align=“aligncenter” width=“150” caption=“Nikoli se ne bom mogla skriti za drog :P”][/caption]

Comments

Tanja — 2010-05-07 08:19:20

hm… js sem te pa komaj vidla na tejle slikci z drogom :P

Mum — 2010-05-07 19:03:55

Ha, jst tud ne…skriti za drog…

The M. — 2010-05-08 07:17:44

Ha-ha, sta smešni. Tudi, če bi se skrila za deblo sekvoje..ali pa hrasta (da ostanemo na domačih tleh) bi bil okol sij…od karakterja ;)

Očistili smo del Slovenije ;)

Sun, 18 Apr 2010 22:52:19 +0200

Včeraj je bila splošna čistilna akcija po vsej Sloveniji. Seveda sem se je pridno udeležila, čeprav bi mogla nakupit hrano, pospravit stanovanje (sem ga kasneje še v duhu čiščenja narave), priti pravočasno na piknik, se udeležiti zabave za diplomo, teč,…. še bi lahko naštevala. In prepričana sem, da je imel vsak od sodelujočih na podoben seznam opravil, ki so ga počakala.

Mi smo šli s CityCentrovo ekipo. Na divje odlagališče na Ljubečni. Vsi smo prejeli veliko vrečko z res debelimi delavskimi rokavicami, promocijsko majčko, vodo, palerino (če bi deževalo),… Pričakalo nas je….svinjarija od presic! Ne znam se lepše izrazit, ker mi je še vedno nejasno kaj ti pade na glavo, da greš tako smetit sredi gozda. :(

Po začetne šoku smo se pridno lotili dela. Bilo nas je manj kot je bilo pričakovano (19 in ne vsaj 50), a nekako nam je uspevalo napolniti kontejner in pol. Poleg tega je eden od udeležencev SAM pripeljal avto s prikolico in vozil kosovne odpadke na Simbio. Torej je bil zagotovo za dva kontejnerja smeti. Ko sem pobirala in kopala, da sem lahko prišla do smeti sem razmišljala kdo to meče in zakopava. In glede na najdeno si še nisem ustvarila profila tega umazanca. Prepričana pa sem, da to niso reveži, ki cenijo stvari! Sklepam po spodnjih slikah:

Poleg tega so bile še skoraj nerabljena otroške igrače, polne plenice, kupi plastenk in pločevink zagrebljenih pod zemljo, pralni stroji, kolesa, straniščne školjke, hladilniki, folija, železo, ploščice, siporeks, kuhinjski pult, plastičen bazen, gume, opeka, strešniki, ostružki železa, … bilo je vse in karkoli! Celo nekaj življenja: velika krastača, kača, mladički podgane (?), velik zelen kuščar in močerad so bili tisti, ki smo jih bili prisiljeni zmotiti.

Ko smo nabrali in nagrebli nekje 30% smeti (toliko je še zakopanega, da bi potrebovali še vsaj en bager in 5 dni) smo jih družno spravili do kontejnerja. Bilo je preprosto, enostavno, učinkovito in klepetavo :)

Po končani akciji smo se še fotkali (prvič prostovoljno - sicer smo bili zelo neprijetno zasledovani s kamero in fotkičem kot na foto shootingu - ZELO NEPRIJETNO!!!) si ogledali končni rezultat in odšli proti busu.

Da, ni popolno, a je veliko boljše. Če ne bi bilo teh ______, ki odlagajo svoje smeti kamorkoli bi bila ta lokacija popoln ekosistem za veliko živalic…tako pa jih nismo srečali prav veliko. No, srečni, da smo naredili nekaj spremembe v upanju, da BO OSTALA smo se z zahvalami peljali nazaj v Celje proti CityCentru kjer smo imeli organizirano kosilo (dobro in obilno).

(več si lahko ogledate na blogu od Easyriderke…pa tudi fotke so lepše…sem se odvadila nosit fotaparat seboj :/)

Zakaj želimo vsi od tu!!!

Mon, 12 Apr 2010 16:30:09 +0200

Jamrajo, da vodilni kadri uhajajo v tujino. Jamrajo, da imamo raje tujce. Jamramo, da vsi bolj cenimo kar je iz tujine. Ampak ali ni to razumljivo?!? Če si vsaj v 90% pošten državljan zelo boli, ko se ti naredi krivica. In takrat želiš biti drugje. Sploh si ne predstavljam, da se mi zgodi kaj podobnega kot blogerki Sanji… znorim (tudi, če mi to v prvem planu ne bi pomagalo) ;) Preberite si prečudovito zgodbo kako lahko ostaneš brez svojega denarja…vse s pomočjo ustaljenih procesov sodišč :P Vso srečo Sanja!!!! :)

Tako nekako gre zgodba zadnjih dni: Januarja 2010 mi je bila na naslov, kjer nikoli nisem imela prijavljenega začasnega, še manj pa stalnega prebivališča, poslana priporočena pošiljka. Ker na dotičnem naslovu ne živim, te pošte nisem ne prejela in ne prebrala. Na pošto, ki je nisem prejela, seveda nisem odgovorila, zato sem postala podjetju, ki ga ne poznam, dolžna malo manj kot dva evrska tisočaka. S tem se je strinjalo tudi okrajno sodišče v Ljubljani, ki je moji dragi banki naročilo, naj mi z računa postrga, kar se postrgati da. Seveda se banka temu ni uprla in seveda sem ostala brez denarja. Vse se je zgodilo, ne da bi na svoj stalni naslov prejela eno samo obvestilo, izvedela sem šele, ko hotela dvigniti denar, da bi plačala najemnino. Potem sem šla; Najprej na banko, da sem ugotovila, da sem v postopku izvršbe. Na listek papirja so mi napisali številko sklepa, s katero sem odromala na okrajno sodišče, kjer so mi pod nos pomolili sodni spis. Najprej sem opazila, da je sodišče vse skupaj požegnalo zgolj na podlagi mojega imena in priimka ter rojstnega datuma. To so vsi osebni podatki, navedeni v celem spisu. Teta na ‘šalterju’ se je takoj strinjala, da je narobe, da v celi zgodbi nisem na naslov stalnega prebivališča prejela niti enega obvestila, ampak ‘oni tega niso dolžni preverjati’. Pika. Tu se zgodba zanje konča. Zame se seveda ne. Potrebujem dve stvari – odvetnika, ki mi ga ne bo potrebno plačati v naprej in sredstva, da prerinem skozi mesec, plačam najemnino, skratka – preživim. Z odvetniki bo, ob pomoči prijateljev in znancev, še nekako šlo, s kratkoročnim reševanjem finančne zagate pač ne. Banka mi ne bo odobrila ne limita in ne kredita, dokler ne dobi sklepa sodišča, da so moje obveznosti poravnane, da je postopek torej zaključen. Postopek, ki je bil od začetka napačen – od naslova pa do dolžnika. Postopek za dolg, ki ni moj. Kako naj torej pridobim sklep sodišča, da je postopek končan, če mu v osnovi – oporekam? Ne samo postopku, tudi njegovi vsebini. Pojma nimam, tete na banki in na sodišču pa še manj. To ni njihova stvar (in ja, to je stavek, slišan na obeh naslovih). Znajdi se, če se moreš, v tej kafkovski zmedi. V tiste pol ure, ko sem čakala, da mi gospa referentka na sodišču pove, komu in kaj sploh dolgujem, sem izprašala svojo vest; Po glavi mi je šlo vse, od morebitnih prometnih prekrškov do neplačanih računov, davkov, česarkoli. Nič, nada, niente. Nimam niti ene kazenske točke, nimam neplačanih računov, tej jebeni državi ne dolgujem ničesar. Bolj vzornega državljana si težko predstavljam. A kaj mi to pomaga? Trenutno sem tako v očeh sodišča kot banke dolžnik, in čisto vseeno je, zakaj in kako sem do tega prišla. S svojimi sredstvi ne morem razpolagati, ne morem si povečati limita, ne morem najeti kredita, nič ne morem, dokler ne splezam iz birokratske črne luknje, v katero sem padla. Banko prav malo briga, da imam otroka, ki ga moram preživeti, sodišče še manj, da moram plačati položnice, najemnino in zraven še – jesti. Na razpolago imam uradno pot, naj jo izkoristim. To je nasvet tedna. Fak of pa taki nasveti, taka birokracija, taka država. Dala bom vse od sebe, da iztožim svoj denar, skupaj z vsemi obrestmi, ki jim bom, če se bo le dalo, dodala še stroške za vse preživete čustvene pretrese. To bo, srčno upam, po tem, ko se obrne slavni slovenski sodni mlin, naneslo dovolj, da si plačam letalsko karto za tople kraje in da dokončno pobegnem iz te doline Šentflorjanske.

Kdo bo čistil Slovenijo?

Wed, 07 Apr 2010 20:46:29 +0200

Zelo dolgo se že organizira splošna čistilna akcija naše male državice. In glede na vse plakate, radijske reklame, obešanke, ni-da-ni variante reklam sem pričakovala množičen odziv. Vsaj milijonski! A nekako sumim, da temu ni tako :(

Večina ima razlog zakaj se ne morejo udeležiti čiščenja. Seveda so eni utemeljeni - npr. delo. Je pa veliko nesmiselnih: mi je nerodno, takrat grem na obisk do sosede, nisem za takšne stvari, ne maram tujcev, … Pa kup je teh “razlogov” za nesodelovanje.

Prijavljajo se pridni, delovni državljani, ki že v začetku niso nezakonito odlagali smeti. Ljudje, ki res nimajo obilice prostega časa. Ljudje, ki imajo zdravstvene težave. Ljudje, ki morajo ta čas dati svoje otroke v varstvo (saj jim želijo zagotoviti čisto okolje).

In koga ne bo? Tistih brez dela!!! Pa ne mislim strogo brezposelne! Lahko si brez službe in imaš preveč dela - recimo matere brez možnosti varstva za otroke. Mislim tiste, ki bodo/boste raje doma ležali na kavču, pili sok v kavarni ali enostavno bulili v računalnik.

Zase vem, da si bom našla čas. In ni me sram pobirati smeti, ki jih nisem sama položila tja. Ni me sram, da ne ločujem vse odpadkov (sem pridna pri biološlih odpadkih, steklu in zbiranju zamaškov). To res ni težko. Me pa je sram vseh s smetmi oskrunjenih mest, ko grem s kakšnim tujcem na sprehod po naših gozdovih.

No…se morda vidimo 17.4.?!?

Comments

Eva — 2010-04-09 07:45:53

Jst sem se šla prijavit in sma z mojim bla šele tretja in četrti. Noro so se usuli :( noooooot

Marko — 2010-04-09 06:38:05

Tudi sam že sodelujem pri tej akciji v vlogi organizatorja na občini in prvi odzivi so zaskrbljajoči. Sprašujemo se, ali bo sploh kdo prišel? Teden dni pred akcijo kaža, da nihče - ni prijav, ni odziva. Upam, da se motim. Morda se izkaže, da pridejo ljudje zadnji čas kakor vedno in se ne želijo prej obvezati, čeprav imajo željo in voljo, da se udeležijo akcije. To je s strani organizatorja velik problem, saj je potrebno zagotoviti zaščitne rokavice, vrečke, organizirati odvoz (tukaj je še poseben problem, ker vsi hočemo kontejnerje isti dan), prehrana. Se vidimo 17. aprila.

The M. — 2010-04-09 08:01:21

Veš kaj je šokantno??? Včeraj sem naju šla z mamo prijavit….in zdaj nas je 5!!!!! Grdo!!!!

Eva — 2010-04-09 22:58:54

Ka si ja nor… sem se bala da že ne bo vse polno. Ne morš verjet no!!!!!!

Mum — 2010-04-10 20:53:20

Saj nas bo več………..Mene je za dve!

Moj problem!

Wed, 24 Mar 2010 08:51:02 +0100

V nedeljo mi ni šlo nič od rok. V ponedeljek me je bolelo grlo. Včeraj sem se do krvi udarila v koleno. Danes me hoče bolet uho. Jutri… no, ne vem še kaj bo jutri. Vem pa, da ali ne bom popolnoma zdrava, ali ne bom imela časa, ali bom kaj uničila,… Nekaj se bo zgodilo. Imela bom problem. No, to so problemčki (če smo realni). Prepričana sem, da se vam dogaja podobno. Nekako smo narejeni tako, da nikoli ni vse popolno za več kot nekaj ur. Ampak zakaj bi moralo biti popolno? Si predstavljate popolno? Popoln DOLGČAS!!!! Če ne bi imeli težavic bi hitro zmanjkalo tem za pogovore. Ostali bi le puhli pogovori o vremenu, hvaljenje in nabijanje samozavesti s tekmovanjem kdo je bolj popoln, srečen, zadovoljen. Ja, dolgčas. Torej, če vam kdaj spusti guma ravno, ko ste nameravale v službo se mirno razjezite. Popoldan se boste že smejali in imeli boste zgodbo. Dogodivščino. Nekaj za povedat :) Seveda pa ni nič narobe, če imate popoln dan :) Moj je bil včeraj…no, če odmislim oteklo koleno - vedno je nekaj.

Prav zaradi problemčkov znamo ceniti trenutke, ko jih ni :D

Očistimo Slovenijo

Tue, 23 Mar 2010 08:54:26 +0100

Bliža se akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu! In to 17.4.2010. Rok za prijave je zadnji dan marca. Zanima me kam greste čistit in s kakšno družbo. S sošolci, sodelavci, družino, prijatelji, … se mi zdi, da je to super dogodek za smeh in druženje poleg tega pa se naredi veliko koristnega ;)

Ker mi je jasno, da se veliko ljudi ne bo odločilo za pobiranje smeti po deželi bi lahko pomagali tudi drugače. S podporo. Popolnoma nezapleteno lahko darujete 1EUR!

Podprite akcijo z donacijo prek SMS-a

“Pošljite SMS s ključno besedo OCISTIMO na 1919 in s tem prispevajte 1 EUR.

Potencialni donatorji in hkrati uporabniki Si.Mobilovih in Tušmobilovih storitev lahko podprete akcijo enostavno in hitro. Za donacijo sta namreč nujna le dva koraka – vnos ustrezne ključne besede, ki jo nato kot sporočilo SMS pošljete na številko 1919. Postopek je kratek, enostaven in opraviti ga je mogoče z vsemi modeli mobilnikov GSM/UMTS. Donacijo je možno upoštevati kot dohodninsko olajšavo, ki jo naročniki uveljavljajo z računom za storitve. Posamezni znesek donacije je vselej 1 EUR, višji znesek pa uporabniki lahko donirajo z večkratnim pošiljanjem SMS-a z isto ključno besedo.

SI.mobil in Tušmobil se odpovedujeta vsem prihodkom iz naslova tako poslanih sporočil, za kar se jim organizatorji projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu! iskreno zahvaljujemo.”

Comments

The M. — 2010-04-08 13:22:49

Jaz sem se odločila…17.4. se pridružim ekipi CityCentra Celje!!! Odločite se še vi :)

Drevo življenja živi?

Tue, 16 Mar 2010 09:48:59 +0100

Všeč so mi živali. Všeč so mi rastline. Občudujem vse, ki imajo polne police zelenja v stanovanju. Meni to ne uspe. Vse tiste vijolice in orhideje odcvetijo in ostanejo le še zeleni listi ;) Nekaj se je spremenilo, ko sem začela živet sama. Rožam sem postala všeč in se niso več kronično sušile, utapljale, rumenele, metale liste,… In tako je še danes. Iz trgovin rešujem tiste znižane in jih predelujem v košate grme, iz službe sem pobrala zmrznjene benjamine že z odpadlim listjem, ki se zdaj košatijo doma in lani sem uspela naredit “podtaknjenca” yucca.

Nekega dne je nekaj počilo in ena od vej se je odlomila od debla. Nisem je imela srca vreči stran in sem jo obrezala ter dala na balkon v vazo. Pač kolikor časa bo pa bo. Tam je ostala skoraj dva meseca in pognala koreninice ;) Sredi jeseni sem jo preselila v lonček z zemljo in držala pesti. Rožca je prežvela! In pozimi sem se odločila, da vejo ponovno pridružim dreveščku kamor spada. Srečno raste naprej - le majhen zavoj je naredila v svojem življenju ;D

Pred nekaj dnevi sem opazila nekaj čudnega na drugi veji. Zelo poln vršiček. Ki je bil vsak dan občutno večji. In kmalu je nastal en cvetek, dva, trije,…

Drevo življenja cveti? Od kdaj pa to? Ok, razume, da cveti v naravi, ampak doma? No, včasih se me pa še da presenetiti - in to narava rada počne. Hja, pa naj cveti moj znanilec pomladi ;)

Comments

zdenka — 2015-10-29 15:50:26

Meni je cvetela 5 poletij zapored, fotke imam, ampak malo drugače kot vaša. Moj drevo (visok čez 3 m) je bil star blizu 80 let…. Pozdrav in uživajte…. Zdenka G.

Na zrnu graha!

Mon, 15 Mar 2010 15:38:18 +0100

Danes sem se po mnogih letih ponovno ulegla na vodno posteljo. Bila je proti pričakovanjem valujoča in mehka. Nekako me je okolica “prepričala”, da je vodna postelja “the shit” in druge pametne izbire itak ni :P

In nakup postelje je vsaj toliko kompliciran kot nakup kuhinje. Misliti je potrebno na miljon stvari ;) Če odštejem plavajoč občutek, mislim, da bi lahko zaspala na tej postelji (utrujena od guganja gor in dol). Premikanje po postelji je daleč od preprostega (gradi mišično maso) in si kaj več predstavljam le z blaznim krohotom ;)

Poleg tega me skrbi še vzdržljivost…baje jedro ne more kar tako počiti, ampak…. Pa posteljo je potrebno redno vzdrževati (sej ni avto :P), ji dodajati raztopino (kot akvarij ;D) in izpuščati mehurčke. Torej dela dovolj za to, da opravlja eno nalogo: ti pusti spati! ;)

Ne vem. Zelo dolgo mi je uspelo brez in ne vem kako bi mi uspelo z. Ja, graha že ne bi čutila, bi pa redno sanjala morje. :)

Hm…tisti, ki vodne postelje imate:

koliko časa ste potrebovali, da ste se navadili?
je možno sedeti in brati na tem valujočem čudu?
kako normalno vstaneš s te zadeve?
ali lahko dva spita na sredini, če ima postelja dve jedri?
bi menjali za kaj drugega?

Sicer je posteljo mogoče vrniti (pač z “kaznijo”), a to ni ideja. Ideja je mirno spati in naspan vstati. Pa še kakšne druge stvari ;)

Comments

had — 2010-03-15 15:43:02

jakuzi.. kaj bos z vodno posteljo :) p.s.: sedanje vodne postelje, ki imajo prekate in so ogrevane so kul :)

The M. — 2010-03-15 15:50:38

Malo težje je zaspan v jakuziju - po moji presoji ;) Pa vsi pravijo, da so vodne postelje kul…sem ležala na Lectusovi, pa se nisem mogla nehat gugat. Kot otrok sem :P

had — 2010-03-15 15:54:07

no, to je pa nekaj drugega :) ampak ce dva lezita, se ne da vec tolk gugat.. pol se da kaj drugega :) hmm :) je nimam.. ker bi potem bila temperatura vode okoli 70 stopinj notri :) da ne bi moje boljse polovice zeblo :)

The M. — 2010-03-15 16:06:15

Pa se da isto gugat, če sva dva gor. Testirano. Ampak gugam le sebe…ja sej za na kake gorske koče bi ble tele postle fajn :) Jaz se tudi zadekam do konca…če je pa tak fajn, ko je topl ;)

sIMON — 2010-03-16 08:10:33

jst pa skoz berem ka vidva googlata po postli :-) ker geek…

Mum — 2010-03-18 08:37:05

Z eno besedo - naporno………..

British Airways SUCK

Sun, 28 Feb 2010 17:15:02 +0100

Bolje je potovati z letalskimi družbami, ki imajo izkušnje. Boljše je potovati z velikimi. Bolje je potovati z BA. Bolj udobna letala imajo pri BA. Ne boste me več prepričali! BULL SHIT!!! ****Ne bom dolga samo minuse in pluse napišem: - hrana na čezoceanskem letu je bila zanič! Vse je bilo enako. - povezava med leti je grozljivka!!! Če odštejemo zamude, ki so pri letalih pač takšne kot so ne morem mimo tega, da je bilo pri poti v Las Vegas prestopno letališče London Gatwick in prestopni letališči nazaj sta bili London Garwick IN London Heathrow. Ja, priletela sva v Gatwick in letalo do Benetk je šlo iz Heathrowa. Obe letali sta bili od ISTE družbe, ISTI povezovalni let, le da so nam nazaj gred dali za “prehodit” 72km!!! V praksi to pomeni check out, poiskati prevoz do drugega letališča, ki ga je bilo treba PLAČATI (40 funtov) in preživeti čas z izredno nesramnim šoferjem in potem ponovni check in. - ob pristanku se je vžgalo nekaj pri repu in zaradi prihoda gasilcev nismo smeli iz letala več kot 20min po pristanku. - ura vožnje avtobusom do naslednjega leta ob prepovedi uporabe iPoda, telefona ali česarkoli kar bi lahko zmotilo voznika (prtljago je zmetal iz busa grše kot smetarji mečejo smeti na tovornjak - zdaj vem kako se opraska kovček). Izognite se Terminalu 15 z BUS 15, če vidite, da ga vozi šofer s turbanom. - nasploh je letališko osebje v Londonu neprijetno (ne bodo se premaknili 2mm, če bi slučajno vi kaj želeli) - pri poti iz Londona do LV so nama določili ločena sedeža (na srečo se nama je uspelo s sopotniki dogovoriti, da se presedeva) + preživela sva lete. + pri letu nazaj je bilo zelo prijazno osebje! Epilog: letite s Swiss!!!

Comments

Tanja — 2010-03-05 20:10:05

pa s francozi imam js tud dobre izkušnje… :)

Eva — 2010-03-05 18:22:02

Še en + –> še dobr da se ni med letom kej užgalo!!!!!

Sergio — 2010-03-06 13:29:50

AA AmericanAirlines .. imajo negorljiva letala,prostora pa vedno dovolj,da lahko ležiš na več sedežih :)

The M. — 2010-03-07 10:49:16

Res? Ne verjamem! Bom mogla testirat ;)

Mum — 2010-03-07 19:30:53

Pred 30 leti je bilo užitek leteti! Osebje po Evropi je bilo povsod prijazno… Zanujal je samo JAT! Ampak sm preživela! Ti tud, Takrat in tokrat! Nice to be home, isn’t it?!

The M. — 2010-03-07 22:44:10

Mah…ni tako fino bit doma. Vidiš blišč, doživiš poletje in se vrneš v dolgčas nadgrajen z zimo :P

Polžki ali kako bi temu rekli

Mon, 01 Feb 2010 21:27:31 +0100

Končno sem bila spet v pisarnah. Po mesecu in pol sem se veselo vrnila v staro okolje…v bistvu prvič letos ;) Na en del jutranjega rituala sem pa pozabila. Na nedeljske voznike, ki niso opazili, da je že ponedeljkovo jutro!!!! :P

Rezultat tega je seveda dolga kolona, ki jezno in nepozorno vozi 60km/h tam kjer je omejitev 90km/h. In potem je presenečenje, ko se kdo pogovarja po telefonu ali karkoli že neprimernega počnete v avtu. Moram priznat, da kadar se sama vozim okrog in se ne cijazim res nimam časa za telefone (pa ne divjam - tudi, če bi želela tega moj avto pač ne omogoča), ker raje dinamično peljem in sem mirna na cilju.

Dajte se NE vozit pod omejitvami, če so razmere na cesti takšne, da to omogočajo. Resno. Včasih pač ni prednost, da si PRVI v vrsti (avtobusom oprostim), ampak je bolje, da si zadnji ;)

Vir slik, ker vem, da vas zanima ta igrača: mehanski polž

Comments

Mum — 2010-02-03 13:04:17

No, glavno, da si preživela prvi letošnji delovni dan uspešno… Trenutno smo pri tretjem… Lp

Dan BREZ računalnika

Sun, 31 Jan 2010 17:57:15 +0100

Danes sem si na tihem obljubila, da preživim brez računalnika. Ne, da jih ne maram več…a zadnjih pet dni sem napeto strmela v računalniški ekran vsaj po 12ur na dan. Če temu prištejem še tiste “sprostitvene klike in branja” pa okrog 16 ur. To se zdi še meni odločno preveč! Dan je bil siv. Soncu ni uspelo prodreti skozi oblake. A nekako mi je uspevalo. Po nekaj mesecih sem bila na sprehodu v parku in si skušala malo odpočit možgane pred ponedeljkovo norijo (kar po dobrem mesecu bolovanja tudi bo :P). Plan je bil dober. Tako dober, da se mi še na Twitter ni dalo pisati, da bom odsotna ;) Potem se je začelo. V trgovini niso imeli želenega artikla…in kam drugam naj pogledam kot na splet. Treba je preverit vreme v tujini….ok…to bi lahko s telefonom. ;) Pa plan za potovanje in izbira hotela. Pa ureditev koledarja za delo. Pa… Pa… Pa… neskončen seznam! A se nisem tako hitro vdala. Vseeno sem končno napadla reviji, vseeno si bom šla packat po nohtih. In vztrajam: EN dan v tednu bo brez računalnika (pa tudi, če mi crkne farma na FarmVille) ;)

Comments

Eva — 2010-01-31 19:10:33

Kam šibata na oddih?

Tanja — 2010-01-31 20:47:04

mmmm! dobra odločitev! Tudi men kaj takega ne bi škodilo. Sploh ne hodim na šiht, pa občutno preveč časa preživim za računalnikom. :S Začnem drug teden :D

The M. — 2010-02-04 07:37:30

Bo bolj sprememba okolja (na topleje) kot oddih…oddahnem si poleti na ležalniku, tole bo pa bolj road-trip. ;)

Mum — 2010-02-03 13:11:01

Pametna ideja, ni kaj! Meni to večkrat uspe, ne med tednom. Sprehod še, računalnika pa res ne pogrešam za weekend. You know me…….. Schon Reisefieber???

Belo...

Wed, 27 Jan 2010 20:02:25 +0100

Bela je barva vseh barv….čeprav ni videti kot barva. In meni je zelo všeč, ker naredi malo kontrasta. Me pa jezi, da ob nakupu vsake bele stvari (od puloverja, do čevljev, avta!) podpišeš pogodbo “o splošnem varovanju in pogostem agresivnem čiščenju”!

Ni mogoče najti bolj občutljive barve za umazanijo. In po zakonu se zamažeš ravno takrat, ko nosiš belo majico (pri zeleni se ti kaj takega ne zgodi :P).

Se moram poslovit, ker imam BELO bundo, ki je nadvse lepa in bi takšna tudi ostala, če:

bi jo spravljala v omari,
ne bi dajala rok v žepe,
bi zelo na široko odpirala/zapirala vrata avtomobila,
bi nosila svetle rokavice,
ne bi v bundi jedla čokolade,…

In zdaj grem čistit belo bundico, da bo ponovno blestela…do trenutka, ko stopim skozi vrata :D

Comments

Mum — 2010-02-05 13:34:24

Hi,hi, hi……….White is white, mam super pesmico zate: relacija white and black…! ampak tvoja bundica je pa lepa!

Ko družabnost zamre

Sun, 24 Jan 2010 20:53:50 +0100

Sem družabna. Ampak sem velikokrat rada tudi sama. In za slednje sem imela zadnji mesec (in kakšen dan več) obilo priložnosti. Na začetku sem seveda izkoristila vsak urico za “svoje opravke”. V bistvu nič posebnega. Čas zame pomeni čas, ko končno naredim kar sem že dolgo odlagala. Nekaj primerov: ureditev koledarjev, šivanje “odpadlih gumbov”, zlaganje dokumentov, brisanje prahu z rož, dodajanje aplikacij na mobilnik, branje knjig, premikanje pohištva, … In v obdobju dobrega meseca mi je vse to tudi uspelo.

Težava je le, da sem si najprej prisvajala urice, potem ure, zdaj si že dni. Čisto potuhnjeno sem zlezla sama vase (ali kako bi se temu reklo). Odvadila sem se poklicati nazaj, nisem takoj odpisala na maile/smse, sama nisem klicala okrog. Lahko bi rekla, da sem svojo prisilno biti-doma-in-mirovati nadgradila z skriti-se-pred-okolico.

In vem, da to moje stanje ni ostalo neopaženo, ker dobivam sporočila v stilu “a ti še živiš”, “težje te je dobit na telefon kot takrat, ko delaš”, “kaj nič ne pokličeš, če imaš čas”…

Ok. Imam čas. Porabim čas. Dolgčas mi ni. Vsak dan si zastavim cel kup nalog, ki jih tudi opravim. Seveda vas nisem pozabila. In končno: živa :)

Odvadila sem se komunicirat. Načeloma sem jaz tista, ki je klicala, vabila, zganjala ljudi skupaj. Zdaj mi tega ni za početi. Ne da se mi zabavat. In kaj bomo zdaj?

No, za začetek me veseli, da mojo odsotnost občutite. ;) Hehehehe. Saj se bom vrnila…se mi zdi. Zdaj je pač obdobje, ko nekje vsaj 22 ur na dan niti ne odprem ust (pa upoštevajmo, da še jem in pijem) ;) Hm…dobro, da imamo računalnike, a? :D

Pozdrav iz toplega kotička :*

P.S.: Hvala za vso ponujeno pomoč.

Comments

Eva — 2010-01-24 21:26:09

Če je vse ok –> torej če ni nič narobe ti damo mir. Če pa je kej narobe te takoj pokličem!

Spela — 2010-01-24 21:51:54

Uživaj še naprej v tem času, ki ga imaš, ker imam občutek, da s eboš kmalu vrnila na stare tirnice…ko ti bo časa primanjkovalo in takrat si ga boš znala vzet še za druge :) Je pa prav zanimivo, kako si odreagirala…jaz bi pomoje na vse pretege iskala družbo…(razen, če bi sama sebe presenetila) :) Ko boš pa za družbo, pa le pokliči :) Do takrat sem pa na voljo na msnju :D

Mum — 2010-01-25 08:24:48

Ja, v takemle kotičku bi tud jaz pozabla na zunanji svet… Earth calling M back!!!!!!!!!!!

The M. — 2010-01-25 12:49:29

Eva, ne me spet klicarit nooo ;) Vse je ok…razen tisto kar je pač zdravstveno narobe :P Spela zgleda, da sem po naravi samotarček ;) MSN je ful boljš, ko se mi ni treba nič rihtat in lahko vmes sama pojem celo čokolado ;) Mum….ne pridem nazaj :P

ž — 2010-01-25 18:30:02

ah ja, če boš šla po mojih stopinjah, se ti bo vse samo stopnjevalo, še bolj bo pasalo biti sam, se ne ukvarjati z ljudmi in še za najbolj osnovne od socialnih interakcij boš potrebovala cel kup volje :P aja, pa še nekaj, čas bo tekel še hitreje ali kako naj se izrazim, za vsako stvar boš potrebovala več časa in na koncu boš v celem dnevu naredila toliko, kot prej v dveh urcah :D takle mamo zabušantje, ja :P no, sam pozimi itak ni kaj pametnega za početi :P ne daj se mala! ;)

Pomagajte brez truda

Wed, 20 Jan 2010 23:02:10 +0100

Če ne podpisujete petice pri organizaciji kot je Amnesty Int. ali darujete oblačil/hrane/krvi ali pa sodelujete pri gradnji/čiščenju/zbiranju itd zelo verjetno ne delate nič dobrodelnega.

Že leta nazaj so krožili maili, ki naj bi ga poslan naprej in tako prisilil nekoga (od Microsofta dalje), da daruje za nekoga potrebnega pomoči. Seveda večim ljudem kot si to poslal več denarja so darovali. No…tak je bil opis postopka.

In zdaj so napadli Facebook. Em…ljudje, ki imajo FB profil tudi spremljajo dogajanje po svetu. Torej že vedo kje je bila katastrofa, je nekdo umrl ali se ne skrbi za dobrobit posameznikov/naroda. Torej ne gre za splošno osveščanje.

Facebook izgublja personalnost in postaja vedno bolj “tviterast” (ne vem kako bi drugače povedala). Statusi služijo za mikro-bloganje.

Danes popularen je:

V spomin družinskih članov in prijateljev, ki so izgubili bitko z rakom in teh, ki se še borijo z njim! Objavi to na svoji strani, če poznaš koga, ki ima ali je imel raka. ♥ Molim, da bi našli zdravilo za to bolezen. 93% ljudi tega ne bo kopiralo in prilepilo. Ti boš?..

Kakorkoli se že odločite: zavedajte se, da vsaka pomoč nekaj stane. Ali vaš čas, ali vaš denar, ali vaše stvari….nekaj je potrebno vložiti. Nerediti nekja več kot copy/paste na svoj status.

Ne razumite me napak: nič nimam proti objavam, ki imajo smisel in osveščajo - takšnele “molitve” kot je zgornja so pa le sol na odprto rano!

Nekaj me še bega….ali po tej objavi še vedno spadam med 93% ljudi?!? ;)

Comments

Sebastijan — 2010-01-21 04:55:54

Jaz vidim rešitev v tem, da avtor plugina FB Purity dodela svoj izdelek, tako da bo počistil še več nebuloz. Se strinjam glede FB spama … LP, S.

Mum — 2010-01-21 09:35:47

A viš,zakaj nisem too much excited about it……….

The M. — 2010-01-24 19:07:09

LoooooL PREBERI!! NUJNO PREBERI IN POŠLJI DALJE NIČ NE STANE SAMO 2min PA EN MAIL SI VEČ POSLAL PREBERI!! V normalnih okoliščinah takih mailov ne posredujem naprej, a to pismo sem prejel od dobrega prijatelja, ki je advokat in se mi zdi zanimiva priložnost. Če on pravi, da to deluje, potem mu verjamem. V vsakem primeru ne moreš nič izgubiti. Obrazložil mi je naslednje: Sem advokat in poznam zakone. To drži, kot pribito. Ne zavajajte se, podjetji AOL in Intel se zavedata obljube sodišča in miljonskim odškodninskim zahtevam, kot se je to nedolgo tega zgodilo med pojetjema PEPSI COLA in podjetjem General Electric. Dragi prijatelji, ta mail ne smatrajte za neumno potegavščino. Bill Gates zdaj deli svoje premoženje.. V kolkor ne boste reagirali zdaj, vam bo morda kasneje žal. Windows je še vedno najpogosteje rabljeni program. Microsoft in AOL spremljata po tem e-mailu poslano vsebino (e-mail beta test). V kolikor ta e-mail pošljete prijateljem, znancem, potem Microsoft 2 tedna sledi temu e-mailu. Za vsako osebo, kateri ste poslali ta e-mail plača Microsoft 245 EUR-ov. Za vsako osebo, kateri ste poslali e-mail in bo ta oseba posredovala ta e-mail naprej plačajo dodatnih 243 EUR-ov, za tretjo osebo, ki prejme to sporočilo pa plača Microsoft 241 EUR-ov. Po dveh tednih ti bo Microsoft poslal pismo, v katerem te bo prosil za potrditev tvojega poštnega naslova, nakar ti bo poslal ček. Charles S.Bailey General Manager Field Operations 1-800-842-2332 Ext. 1085 or 904/245-1085 or RNX 292-1085 MAILTO: Charles_Bailey@csx.com --Jaz sem to smatral za prevaro, vendar me je Microsoft dva tedna po tem, ko sem prejel in posredoval naprej ta e-mail prosil za naslov in mi poslal ček v vrednosti 24.800 EUR-ov. Čimprej odgovorite na ta e-mail, dokler še traja test kajti, če se vam ponudi priložnost jo je potrebno izkoristiti. Za Bila Gatesa je ta izdatek le reklama. Prosim pošljite ta e-mail čimveč prijateljem, znancem. Najmanj 1.000 EUR-ov bi morali dobiti.Nebi vam posredovali ta E-mail v kolikor nebi imeli koristi tudi mi. Prijatelj mojega očeta je sodeloval v tem testu. Ko sem ga nazadje obiskal mi je pokazal en ček. Vrednost je bila 4.324,44 EUR-ov. Teta Patricija, teta mojega prijatelja dela pri Intelu, nedolgo tega je dobila ček v vrednosti 4.543,23 EUR-ov po tem, ko je posredovala ta e-mail. Kot sem omenil, poznam zakone in to je tudi res, da se podjetji Intel in AOL ravnokar pogovarjata o tem, da bosta posatala največja ponudnika programske opreme na svetu, zato sprovajata ta test, da bosta sigurna v to, da ostanejo pri najpogosteje uporabljenem programu. Probajmo, ker probati ni greh ! Lep pozdrav

Kdo trdi, da "suhost" osreči?

Sat, 16 Jan 2010 13:25:33 +0100

Danes sem brala Elle in se navdušila nad prečiščevalnimi dnevi, ker zaužijem kar nekaj packarij. Uuuu….to pa bi. In potem se spomnim, da sem zadnji teden (pa že prej občasno) neštetokrat slišala, da sem suha. Halo??? Normalna sem! In to ne govori iz mene kakšna anoreksična dušica. Prav so mi ista oblačila, kavbojke se ne zdijo blazno ohlapne. Torej zakaj me dojemajo kot suho?

Od sredine decembra je zaradi manjše operacije moje gibanje zelo omejeno. A apetit je ostal. In rada imam skoraj vse nezdravo ;) Obožujem potice, kekse, pršut, francosko solato, sadne kupe, penino, …Mmmm. In ravno, ker sem se želela pozabiti na bolečino sem pojedla kakšen košček več…zagotovo ne manj.Potem pa sem tik pred silvestrovim presenetila samo sebe in zgrmela po stopnicah. No, od takrat sem se še težje gibala. Murfijev zakon je poskrbel, da sem si poškodovala zdravo nogo! Hahaha. Itak ;)Na začetku 2010 pa so me nagradili še z manjšo operacijo - dodajanje šivov. Navdušenje sem težko skrila…NOT! Celjska bolnica naj ostane zgodba za en drug dan. ;)

Torej nazaj k opisom mojega videza. Sama sebi se zdim enaka ne glede na to kakšno mnenje izrazijo drugi. Še vedno sem prijazna, tečna, dobra, zmaj, rada pomagam, ignorantska…ista. Verjamem, da bi se lahko poboljšala…a to gre tudi v drugo stran. Zdaj razumem eno od svojih prijateljic, ki je izredno vitka in ne preveč navdušena nad tem. Ne razume zakaj so ene nevoščljive, ker se ne redi. Sama pa je zelo vesela ko tehtnica pokaže kak kg več. Jasno je, da si ne želi imeti 200kg ali se nažirati s proteini le, da bi bila še kanček težja - saj poseduje samozavest…žensko seveda ;) Takšno, ki jo je mogoče omajati :P Ona je dokaz, da dobra lepota sama po sebi ne osrečuje (ja, tudi luštna je…verjetni več kot 30% ljudem ;D).

Sama sem že zadovoljna s svojim videzom. Seveda bi kje kaj dodala ali odvzela, kadar imam slab dan se počutim neatraktivno, če sem bolna sem nesrečna, če imam dober dan sem glavna. ;) Ampak zadnji dnevi so težki, čeprav me večina ljudi ne razume. Povem tako: če človeka, ki je aktiven 18ur na dan, vsak dan intenzivno športa, dela, hodi po opravkih in se druži, nekaj prisili v hausarest (tudi, če so še tako lepi prostori) zanj ni dobro. In moje telo iz protesta hujša…v bistvu se znižuje mišična masa :(

Torej ne mi razlagat, da sem shujšala…ne bom sprejela kot kompliment pač pa kot dokaz, da so se moje mišice odločile skrit :( Pa saj do poletja bom že dobila teh par kg mišic nazaj :D Trenutno pa razmišljam o novem laku za nohte ali barvi las, ki me bo naredila takšno kot sem bila novembra 2009. Nazaj v prihodnost ;D

Aha…še nekaj…za vse, ki ste se na silvestrovo zaobljubile, da boste šle na dieto…če vam zdravje dopušča pozabite dieto, se več gibajte in se več razvajajte!!! Zaradi 3kg manj na vagi ne boste nič bolj srečne ;D

Comments

Mum — 2010-01-17 20:18:05

Ja, hvala za tolažbo… Ravno 3 mali kg so se nabrali lani, no, morda 2, a me hvata panika. Ja, pa zadnji mesec je preblesavo vreme za jutranji pohod v službo… Saj bo kmalu bolje… Tudi s tvojimi mišicami. Kot praviš, do poletja bodo veselo nazaj!

Tanja — 2010-01-16 18:59:29

zadnji odstavek mi je zelo všeč!! Vsakič ko si bom umislila, da moram imeti 3 kile manj, ga moram prebrat! :) :D

Ne(srečen) januar 2010

Fri, 15 Jan 2010 19:32:55 +0100

Ne sodim meseca po prvem tednu…ga pa po dveh :P Toliko nevšečnosti kot jih je bilo že letos…joj :P Enim nam nagaja zdravje in nas slili k mirovanju (kaj mi hujšega kot to), drugi letijo s ceste, tretje napadajo migrene, četrti morajo spremljati štirinožce na operacije, peti izgubijo ključe, šestim po enem dnevu crkne telefon,… ni da ni. In potem se sprašujem zakaj? Smo naredili toliko slabega? Ali pomeni slab začetek le dober konec??? Upam, da bo to to! Zase in za vse ostale :D

Comments

Mum — 2010-01-17 20:22:45

Ola! A ni dons že bolje?! Čakaj še malo, pa boš spet letala naokrog, kar ne boš srečala samo sebe… Take it easy! Don’t be too hard to yourself…………..

Tanja — 2010-01-16 19:01:05

…slab začetek, dobr konec… baje! Upam, da drži! moj se je tud bolj slabo začel.

The M. — 2010-01-16 01:24:04

izpod tvojih tipk v ….hm…resničnost :)

Spela — 2010-01-15 19:59:37

Jaz se ne pustim tak hitro…imam občutek, da bo 2010 eno fajn leto :)

Sanjska poroka

Mon, 11 Jan 2010 12:18:25 +0100

In to si vsak predstavlja po svoje. Se zdi. Včeraj smo se naključno zapletli v pogovor kako in kje bi se kdo želel poročiti in mnenja so bila zelo različna. Zanimivo je bilo to, da mnenje ni bilo toliko odvisno od spola.

In potem sem razmišljala o porokah, ki so se že zgodile. Prijateljicam, sošolkam, znankam. Do sedaj sem bila le na dveh…povabljena sem bila pa na tri. Hja, poroka ni več nuja za skupno življenje. Biti koruznik je enako kot imeti izpit za avto. Nič posebnega torej ;)

Nazaj do porok. Ena prijateljica se je poročila na veliko. Z belo obleko, s pripravami pred poroko…pač z vsem kar spada zraven in je zabavno. Brez cerkvenega obreda. Na trudi poroki, ki sem se je udeležila je bilo kanček manj ljudi, a zato še več stikov in zabave. Po starem običaju je ženin pršel iskat nevesto in prej so ga na vratih sprejele vse druge “babnice”. Ko jo je dobil se je moral boriti, da jo je smel odpeljati pred olatar. Potem pa jo je zelo zvesto pazil - saj veste, kraje se dogajajo.

No, oba dogodka sta bila prijetna. A se mi zdi, da precej stresna in naporna za nevesti…ženini pač niso toliko obremenjeni. Moški verjetno ne sanjajo o svoji poroki že od 6 leta starosti ;)

In potem so bile poroke z nekaj ljudmi. Ko sta se poročila zgolj s pričami. In niti starši ali bratje oz. sestre niso bili povabjeni. In za te ljudi velikokrat pozabim, da so poročeni. Žal. Grdo, a tako pač je. Ker nisem vidla gore poročnih slik, nisem slišala prigod o lovlenju šopka (tudi to me je doletelo…še zdaj nekje čaka poln prahu), ker ni bilo najbolj pijanega, ker… ker je bila poroka kultiviran dogodek brez izgredov. ;)

In kaj je potem boljše? Kaj vam pomeni poroka…če odštejemo pravni vidik (pri nas tako obstaja zunajzakonska skupnost)? Kaj so prednosti tega, da si poročen? In kaj tega, da nisi? Hm… Kaj pa vem :P

Comments

Tanja — 2010-01-20 21:19:15

@Eva, tebe si niti ne predstavljam, da bi 6 mesecev planirala poroko, hehe… :D Sebe pa ne, da bi jo v enem tednu, tak da ja, kakor komu paše in odgovarja. Nama je takrat zelo atraktiven datum tudi malo podaljšal priprave, sicer bi bilo kake 3 mesece čist dovolj časa ;)

Mum — 2010-01-18 09:49:57

Huh, debata pa taka…….. Ej, pojma nimam, kaj in kako je boljš. Tista poroka, na kateri sm bla celo za pričo, mi je dala mislt. Vidva pa po svoji želji……..Whatever you do, I’m with you!!!!!!! Le pogumno, nihče ne grize, ne?!

Eva — 2010-01-17 17:25:17

Meni je bil pa super tisti en NORO FAJNI teden priprav. Če bi si vzela 6 mesecev bi ziher kej “zabluzila” ker nisem navajena dolgih organizacij … Ampak sej veš, kokr komu paše in da je prav za vsakega ;) Zaenkrat zakon še pr obeh drži, ne ;) ;) ;)

Tanja — 2010-01-16 19:07:24

Men je poroka in potem zakon kul. Sploh ko so prisotni še otroci… se mi zdi družina nekam bolj pristna, če sta starša poročena (pač taka je bila moja vzgoja) pa en priimek za vse. Pa se mi zdi, da si s poroko nekako “prisiljen” več vlagati v razmerje, koruzniki se lažje in prej vdajo in grejo vsak svojo pot. Sanjska poroka? Js bi svojo še enkrat ponovila, če bi lahko in vse popolnoma isto, edino še bolj bi uživala! :D Tudi 6 mesečno planiranje bi ponovila, ker to pomoje pač spada k poroki. Si ne predstavljam, da bi jo zorganizirala v enem tednu. Čar poroke je tudi v daljših pripravah in organizaciji. :D

The M. — 2010-01-16 01:22:17

@easy Hm…Eva tvoja poroka je bila nepozabna za vse, ki beremo tvoj blog ;) In smo si zapomnili :) Fotke pa prideva z veselem pogledat, če bosta nardila kokice - prineseva koruzo :) @Ž Jaz sem bila med debato modro tiho ;)

Eva — 2010-01-15 23:10:36

Mah ni kej, tu se pa morm razpisat. Moja poroka je bila naj naj naj. Itak da, sej je bla MOJA. Če pa ni vsakmu lastna poroka naj naj naj - pol pa tak brezveze. Vse sva spedenala v enem tednu,… pol pa v miru pričakala dan d. Od prve minute zjutraj do zadnje pozno ponoči - oz. zjutraj sem uživala. Ni stresno, če si stresno ne nardiš! Na ogled kupa fotografij pa le pridi, ker upam da nisi mene v tisti koš vrgla - za katere pozabiš da so poročeni ;) In če mi je žal? Če bi še 1x? Takoj še 1x! S popolnoma istim človekom in s popolnoma istim planom in itak da eno in edino pravilo –> BREZ KOMPLICIRANJA… Spodnji linki (če dovoliš seveda)pa v pomoč vsem, ki mislijo da se ne da! DA SE in pika! http://easyriderka.wordpress.com/2008/09/27/kompliciranje/ http://easyriderka.wordpress.com/2008/11/07/najina-poroka/ http://easyriderka.wordpress.com/2009/10/25/1-leto/ Sej tudi koruza ni slaba, ampak kokice so boljš ;) ;) ;)

ž — 2010-01-15 14:36:30

Zame je poroka, poleg očitnega metanja denarja stran, staromodnih običajev, skurjenih živcev in neumnih igric, požrtije, prvenstveno zaveza dveh oseb, nekako javnopravna naznanitev, da se imata rada in da si želita skupaj ustvariti življenje (ter s tem povezana ureditev pravnega in socialnega stanja). Torej je pomembno zgolj eno: da je poroka takšna, kot je všeč ženinu in predvsem seveda nevesti, no pa da je veljavna, hehe:P Moje osebno mnenje na to temo pa iz prvega stavka verjetno jasno, kajne, :D No, če pa bi mi kdaj padla opeka na glavo in se bi odločil za kaj takega bi nedvomno glasoval za mini eksotično poroko…na pamet pride ideja o poroki na eksotični plaži obvezno z bosimi nogami v mivki, nobenih mašnih oblačil, zgolj par in priče, potem pa medeni tedni na polno :D doma pa povabiš najbljižje na večerjo pa je :) Pa ne da ti že te stvari hodijo po glavi?! ccc, kam smo prišli :P PS: Bravo S.! ;) lp ž

Geotagging - The Thing in 2010

Fri, 08 Jan 2010 17:12:19 +0100

Do zdaj so nas že obsedli z informacijami. Vedno in povsod imamo možnost izvedeti karkoli. Le kanček poznavana uporabe interneta je potrebno. Vsi smo pametni kot Wikipedia, zanimivi kot Paris Hilton, se borimo za pravico na svetu kot Green Peace in smo opazovani kot državni prestopniki. Vse to nam omogoča internet.

Navadili smo se pisati spletne dnevnike. Takoj zatem smo se zakopali v socialne mreže kot so MySpace, FaceBook, Hi5. Potem smo uspešno posvojili micro-bloganje preko Twitterja, Koornka, Flickerja,… V drugi polovici 2009 pa je postalo popularno še sporočanje natančne lokacije.

Večina nas ima mobilnike, ok…upam reči, da vsi. In veliko nas ima v mobilnik vgrajen GPS. Ampak to zdaj ni pomembno…že, da imate mobilnik je dovolj, ostalo so le pravila natančnosti zaznane lokacije ;D

Torej, glede na ves razvoj nas bo letos zasvojilo javno obveščanje kje se trenutno nahajamo. Kaj je lepšega za “velikega brata” kot družba, ki prostovoljno javlja kje, kaj in kdaj počne ;)

Pregledala sem že nekaj variant kako sporočati lokacijo, a nobena ni bila interaktivna. Lahko sem oddajala lokacijo in opazovala druge in pika. Še vedno je bilo potrebno napisati sms ali klicati za kavo. Poleg tega moje prijateljice še niso tako daleč, da bi sprejele to varianto pijačkanja. Bodo čez nekaj let, ko bo vsem to normalna oblika komunikacije ;)

No, če se želite poigrati in imate Googlov mail poizkusite Google Latitude. Meni je bil všeč na računalniku in mobilniku. Je imel pa svoje nesporazume z Blackberryjem in kazal nekej 1000km oddaljen kraj (kadar GPS ni bil dostopen in je uporabljal podatke oddajnikov operaterja). Na Nokii je delal večinoma s pomočjo GPSa, a je s časoma začel mučiti telefon kadar je aplikacija neprekinjeno delala v ozadju (zmrzovanje, samodejno ugašanje/prižiganje) in sem ga odstranila.

Druga oblika, ki pa nikoli ni delovala je bilo oddajanje trenutnega statusa na Twitter. In sicer preko app Twibble. Tu bi bila tista rešitev, ki si jo želim: da bi napisala: “Kdo gre zdajle teč?” in bi bila poleg moja lokacija in čas objave. Odgovori bi bili pa tudi takoj na Twitterju ;) A kot sem začela - ni delalo :P

Seveda so aplikacija s podobnimi sistemi narejene tudi izključno za androide, iPhone, symbian. Hm…vsega pa nisem poskusila, dosti zadev ni izpolnilo niti osnovnih pričakovanj. ;)

Me pa zanima ali bo iPhoto sam uvrstil slike posnete z lokacijo (GPS)….glede na to, da se Apple in nokia ne marata najbolj ;) Testiram in napišem. ;)

Na splošno geotagging olašja veliko zadev. Tudi v popolnoma življenskih situacijah, ko ne iščete zabave, športa ali celo partnerja. Recimo, da iščete delo ali nudite storitev….tudi tu se bodo rešitve hitreje pojavile na vašem domu - tiste, ki so najbližje :) Si ne predstavljate? Poglejte si MMatcher.

Na splošno: so prednosti in so možnosti zlorabe. Kot pri vsaki stvari. Za enkrat je še stvar posameznika za kaj se odloči. Oddajanje lokacije ali ne…če imate mobilnik večino časa ob sebi se tako ali tako hitro izve kje se nahajate… :D

Fail Gostišče Štorman

Sun, 03 Jan 2010 14:02:53 +0100

Nedeljsko jutro…moj avto gre končno na sprehod (sicer pač miruje - kot jaz) po soncu, jutri bo že padalo z neba…In ker z dragim še nisva jedla zajtrka se odločiva za ameriško rešitev. Zajtrk v restavraciji. Gremo v Šmarje pri Jelšah do Štormana…saj mora imeti odprto.

Res je odprto. Notri je že nekaj ljudi. Ura je nekaj do 11h dopoldan - kot nalašč za brunch. No, tak je bil vsaj plan. Pride starejši natakar in vpraša kaj bova…oba poveva kaj bova pila in nadaljujeva, da bova tudi zajtrk, ko začne natakar odhajati. Po 3-4 klicih se pusti prepričati, da pride nazaj. Ok. No, bi še zajtrk. Spet začne odhajati in tokrat pride po nekaj glasnih klicih še težje nazaj. Nama nič jasno. :P Poskusiva še enkrat: “Bi tri jajca na oko in…”, ko natakar prekine. “No, počakajte, da vidim če to sploh imamo v računalniku; ne vem , če vam lahko to naredimo!” osorno pove in odide. Šokirana takoj (jaz malce počasneje) odideva. ŠOK!

Kako v (nekoč) vodilni restavraciji, ki ima v ponudbi tudi pice ne znajo pripravit in računat 3 jajc na oko???!!!! WTF? Lahko bi jih računal kot prilogo ali pa bi računal malico…nekaj pač.

Na srečo obstajajo tudi restavracije, ki znaju gostu z blazno eksluzivnimi željami prisluhnit. Namig: V restavraciji Hotela Evropa dobite tudi jajca, če jih boste naročili ;)

Praznovanje doma 2010

Fri, 01 Jan 2010 16:46:58 +0100

Hm…končno spet eno Silvestrovo, ki je bilo super. Odlična družba, hrana, pijača in seveda družabne igre. Se mi zdi, da se na veliko vračamo h družabnim igram in so nam spet zanimive. Prav je tako! Ene stvari se pač ne zgodijo na enak način preko spleta ;) Poleg tega je bilo potrebno v zrak spustiti še nekaj raket (najljubše opravilo vseh z končnima kromosomoma XY :D) in tu sem imela čas naredit fotko ali dve…sicer je bilo pa preveč drugih stvari… No, peciva bi še lahko danes poslikala, ker jih je še nekaj ostalo… ;) Na zadnjega leta dan je pač treba pretiravat…in danes. Danes počivam. Končno, bodo eni rekli :P [nggallery id=9]

Comments

Mum — 2010-01-05 12:46:28

Evo, my pršpon! Tudi dan, dva kasneje je bilo luštno, ne?! Počivaj pa le še… ti bo kasneje koristilo! amo nasvet……….

Mum — 2010-01-05 12:48:26

Samo nasvet………..je bilo mišljeno napisati…………

Katja — 2010-01-06 20:37:52

Ja,… kolk cajta pa si počivala? :P

Potem pa srečno 2010!

Thu, 31 Dec 2009 20:36:22 +0100

So cilji, ki leta 2009 niso bili doseženi. So želja, ki se niso izpolnile. So trenutki, ki bi jih raje pozabili. In so ljudje, ki so nas prehitro zapustili. Za vse to mi je žal. A na vse ni mogoče vplivati!

V letu 2010 vam želim, da bi ugotovili kaj vas res osečuje. Da ne bi preveč gledali nazaj. Pa da bi si upali - karkoli! Ponavadi nam je žal za stvari, ki jih nismo naredili in ne za tiste, ki smo jih. Tudi, če je med njimi kakšen kiks. To je življenje. In ene stvari je vredno vsaj poskusiti!!!

Vzemite si leto 2010 v svoje roke in ga oblikujte tako kot vam to veleva “srce”. Razum ima že tako ali tako preveč dela ;)

Comments

Spela — 2010-01-01 15:29:40

Tudi tebi želim s srcem oblikovano 2010 :) Živi v tem trenutku, to je najbolj pomembno…ne v preteklosti, ne v prihodnosti, ampak sedaj :)

Facebook skozi leto 2009

Sun, 27 Dec 2009 17:46:35 +0100

Na Facebooku je še ena vohunska aplikacija, ki pridno prebere statuse za (skoraj) preteklo leto. In seveda je bilo potrebno preverit kako deluje.

Pa sem se potrudila in izbrala še statuse za vsak mesec iz leta…imela sem obdobje “dežel”, predstavitev torbic in ugibanj. … in Facebook si vse shranjuje. Kanček srhljivo, a ne? :P

Tudi vas zanima o čem ste največ objaljali v letu 2009? Poiščite My Year In Status pri svojem Facebook profilu. ;)

Comments

The M. — 2009-12-29 19:27:31

Ja, Špela si mi dala idejo ti :)

Mum — 2009-12-29 18:23:45

Fsjn zadeva, kot koledar dogajanja, ne?!

Spela — 2009-12-28 12:01:46

Tale je zanimiva, ja :) Sem si jo tudi jaz ”zgenerirala” :D

Zimska idila skozi okno

Sun, 20 Dec 2009 15:03:06 +0100

Ne bom jamrala kako ne morem ven, ker imam povito desnico in sem kot kengoru brez vreče. Hja…skakanje je še vedno bolj učinkovito kot berglje (vsaj po stanovanju). Pa saj ne bo dolgo tako :P Sicer nisem navdušenka nad snegom, a kakšen dolg pohod po tej beli odeji bi se pa zelo prilegel. Zdaj bi res z navdušenjem tekala na kakšen hrib. Naslednje leto. Prej ne bo šlo…tudi, če me priganjate ne :P No, ja..sem pa v tem mrazu prijetno na toplem…čakam, da se mi pripravi slastno kosilo :D Idilo pa si lahko ogledam kar skozi okno ;) [nggallery id=6]

Doma za praznike

Thu, 17 Dec 2009 17:11:25 +0100

Tako pa sem še jaz “dočakala”, da bom za praznike doma. Samo doma. Jupiii! Not :P Kako bedno je bit doma kadar je to pod prisilo. Aha… uspešno preživela manjšo operacijo na nogi in sedaj se grem enonogega zajčka :P No fun ;) Sanjalo se mi ni, da je potrebno za skoke po stopnicah po eni nogi toliko energije. Pa se imam za solidno fizično pripravljeno bitje. Saj jutri dobim berglje. :D

Do takrat imam pa novega in odličnega kradljivca časa - MacBook. To so pa trenutki, ko je moja služba res zakon! Zdaj upam, da ne bom imela več dveh računalnikov (ok, ta trenutek imam tri kar je še huje) in bo novi prevzel še “domače” stvari.

Ampak ves dan ne morem gledati v ekrane, to gre le ene 8 ur. Branja sem že naveličana. Naspana sem. Kaj še vi počnete doma? Razmišljate kot eno nogice ;) Aha…sej prvih nekaj dni bo še fino, ko me razvajajo, a ne maram biti nemočna :P

Comments

Dalibor — 2009-12-17 17:16:28

AAAAAM :-) Prijetno uporabo! :-P

The M. — 2009-12-17 18:34:43

Hvala…hvala. Je izjemno prijetna…čisto nov svet ;)

Tanja — 2009-12-17 19:32:57

Mmmmm, odlično!! Ne dvomim, da ti bo mac odlično krajšal čas s spoznavanjem čisto novega okolja… :)

Spela — 2009-12-17 21:21:15

Inđoj :))) Jaz bi tuuudi :)

Spela — 2009-12-18 23:00:47

Sem šele zdej ugotovila, kaj sem napisala…mislila sem, da uživaj z Macbookom in da bi ga jaz tudi imela :))) Pozabila sem pa napisat, naj bolečine čimprej minejo in luknja izgine :)))

The M. — 2009-12-19 22:40:58

Špela…piši Božičku ;) Jaz imam zdaj končno en računalnik za vse…ok, par zadev je še treba preselit :P Je pa tale jabuček precej enostaven. No, pa fajn inštruktorja imam ;)

Spela — 2009-12-20 16:42:20

Jabkica je fajn, ja :)

The M. — 2009-12-20 17:10:53

Hehehhe…kdaj prideš na obisk? Da vidim kakšna je razlika? ;)

Odvisnosti leta

Wed, 09 Dec 2009 15:59:36 +0100

Predstavljenih je bilo 10 oblik odvisnosti, ki si jih ne upamo priznati. Ko pogledam spodnji seznam opažam, da sem malce odvisna od več stvari.

Televizijske nanizanke - ne vem, če še obstaja kje kdo, ki jih ne spremlja. Vsaj ene. Včasih jih je bilo le nekaj…zdaj pa se pojavljajo vedno nove, vedno boljši igralci, bolj napete zgodbe… Le kaj bi brez Dexterja, Razočaranih gospodinj, Seksa v mestu, NipTucka,….
Facebook - tu komentar res ni potreben. Če še nimate svojega profila spadate med ogroženo vrsto, ki jo je potrebno ohranit ;)
Poplava pevk/pevcev/glasbenih skupin - nekoč so se s tem ukvarjali le redki izbranci z izjemnim talentom.Danes pa je to sredstvo za dokazovanje svoje neponovljivosti in večnosti. Z “elektronsko” (tu ne mislim na zvrst) glasbo talentov ne manjka ;)
Mobilniki - em..poznate koga, ki ga še nima? Še babice vsaj berejo sporočila, če jih že ne sestavljajo. Nekako blažijo odvisnost od računalnika in nam omogočajo vse - vedno in povsod.
Nakupovanje - da se pomirimo, da se razveselimo, ker še nimamo…moramo imeti vse kar je v reklami. Ne vem no. Ko gledam slike iz otroštva…več oblačil sem podedovala, dosti igrač dala naprej,… V trgovino smo šli, ko je ZMANJKALO hrane ali praška. ;)
Sedenje - veliko stvari nam omogočajo iz naslonjača. Ni nam potrebno stati v vrstah ali iskati med policami. Po opravkih se odpravimo z avtom. Zelo težko nam je iti peš 3 kilometre. Pa bi morali! Vsaj nekajkrat tedensko ;)
Novice v tabloidih - kaj lepšega kot novička, da imajo tudi zvezdnice celulit, slika pop dive v solzah ali igralca, ki se sklanja na prah na beli mizi. Kar naenkrat smo mi navadni smrtniki toliko boljši od vseh zvezd. Ne verjamete? Pograbite povprečno revijo, a se izogibanje Dela ;)
Igrice - na računalniku, na telefonu, na igralnih konzolah, preko spleta. Tiste najhujše ti dajejo možnost, da lahko igraš sebe. Lahko si to kar v resničnem življenju ne bi upal biti: poklicni morilec, vodja tolpe, preprodajalec droge, kaskader, … Ugotovite kaj kdo igra in razmislite, če se je pametno družiti s to osebo ;)
Biti moden - obsedenost, ki so nam jo prinesle reklame in “modne” revije. Letos se nosi barva te sezone, višina petk to zimo, oblika pričeske za 2010 in podobni slogani nas silijo k nakupovanju dodatnih stvari. Res potrebujete plašček iz umetnega krzna, ki je letos modno? Boste sicer ostale premražene? Ok. Potem kupite takšnega, ki se ga še mnogo let ne boste sramovale. In to stalno sledenje trendom z modne piste vas dela zgolj uniformirane, ne pa nekaj posebnega ;) Nosite stvari v katerih se dobro počutite.
Cybersex - če je to vaš edini stik z vam privlačnejšim spolom… brez komentarja :P

Pa jaz? Hm…št. 1 samo takrat, ko sem na eliptiku, št.2 samo 2x na dan, št.4 bom skušala en gsm ugasniti čez vikend, drugi bo na “beep” in še št.8 - opustila bom FarmVille. Z ostalimi stvarmi pa nimam težav…res ne ;) Vir

Comments

Eva — 2009-12-09 17:02:38

Pa ne morš skenslat kmetije noooooO!!!

The M. — 2009-12-09 17:28:25

Hja….bo treba. Ker imam preveč odvisnosti. V sladkarije in mobilno tehnologijo sem že pregloboko zabredla ;)

Spela — 2009-12-09 19:55:07

V ene parih se pa lahko najdem, ampak ne v vseh ;) Tako, da še ni tako hudo :P

The M. — 2009-12-10 19:41:09

Spela…ti si tipičen primer odvisnice…Prva faza je zanikanje ;)

Ne-spletni dnevnik

Tue, 08 Dec 2009 16:18:07 +0100

Opažam, da se ljudje ponovno navdušujeno nad blokci, knjižicami za zapiske, rokovniki. Ne vem ali je krivo bližajoče novo leto ali pa so se naveličali neosebnih spletnih/telefonskih koledarjev. Kar razumem.

Zase lahko trdim, da sem pred nekaj leti postala “planeromanka”. In na dan sem privlekla stare planerje, da bi ugotovila kako se je začelo…

Pisalo se je leto 2004, ko sem dobila drugi zanimiv planer. Prvega sem dobila leto prej od Banke Celje…pa je že dolgo izgubljen ;) Torej leta 2004 me je navdušila SiMobilova barvitost…potem je bil nekaj časa dolgčas do elegance za 2008 in barvitosti letošnjega ;)

Ta je bil res zanimiv, a sila nepraktičen. Precej je bil velik, oster, pod enimi dnevi so bili vpisi nemogoči.je bil pa veselih barv.

Ta se mi je zdel z uporabnega vidika popoln. Dovolj prostora za zapiske, dovolj majhen za v torbico..in kar je najpomembnejše - zadosti lahek.

Leto 2006 je bilo videti najbolj dolgočano in starinsko. Razlog za takšno izbiro je bil (pre)pozen začetek lova za rokovniki. je bil pa vsebinsko bolj zabaven.

Po vseh večjih rokovnikih sem se naslednje leto odločila za popolni minimalizem. No…kot je kasneje videti se to ni čisto obneslo. Celih 14 dni stlačenih na en listič zame pač ni dovolj.

Prvi dražji planer. Kuplen pravočasno…nekje konec novembra, ko je bila še velika izbira. In res hrani kar nekaj življenskih prelomnic.

Letošnji spremljevalec je kombinacija vseh predhodnjih. Je lično majhen, popestren z deli Van Gogha (vsebuje tudi svetovno znane muzeje) in je strašno pregleden. Le ime ga tepe: KaOs 2009. Ime ne laže :P

Po toliko letih izkušenj zdaj že natančno vem kaj želim od rokovnika in kako mora biti videti, da me spravi v dobro voljo.

Rokovnik za naslednje leto je mačji - kot jaz in moj blog. Že čaka na varnem, da ga zavijem in si ga shranim pod smrekco. Popolno darilo za razposajeno obsedenko kljubovanja času. :)

Komaj že čakam prve vpise. Zanima me kakšno zgodbo bo čez nekaj let govoril. Vem pa, da ima že sam po sebi neko zgodbo. Vsaj tako piše na zadnji strani - zgodbo o življenju ;)

Toliko o mojih dnevnikih. So le opomniki na pretekle dogodke. Nič posebnega. Hranijo ključne besede za vstop v moj spomin. Pa tudi tiste manj pomembne podatka kot kdaj sem si barvala lase, kdaj športala, cepila pla, šla na obisk, bila na potovanju,… no , ja. Pa saj meni so to pomembni podatki. ar podarite si rokovnik…ne bo vam žal!!! ;)

Jutranje odmrzovanje

Thu, 03 Dec 2009 05:33:19 +0100

Avtomobila, se razume. Hrano že lahko vržem v takšno ali drugačno pečico ali jo namočim v toplo vodo. Ni idealna (zdrava) rešitev, deluje pa. To, da nisem ljubiteljica zime že veste (naj bo v hribih za smučarje, borderje, tekače,…). Naj vam zaupam še en razlog. Ker je treba zjutraj še bolj zgodaj vstajati :P En sam pogled skozi okno je dovolj. Jupi. Trava je bela. Slana je tudi na avtu. Huh. Me kar mine in bi šla najraje oblečena nazaj spat. Pametne rešitve za odmrzovanje še nisem ugotovila, poskusila pa sem že:

pokrivanje avta z tanko prevleko - deluje, če ga pokriješ pred sončnim zahodom, sicer pride vlaga med avto in prevleko in jo je treba zjutraj s silo vleč dol, potem pa te čaka še malo praskanja odtisov prevleke…7 min
pokrivanje z odejo ali debelo brisačo - velja podobno kot za prevleko + preko noči se zelo napijeta vlage in je potrebno imeti primeren prostor za sušenje. Morda kopalnica nad banjo? Seveda je potrebno potem kopalnico vsakič očistiti….že ob nošnji pregrinjala nazaj v stanovanje/hišo se dvakrat preobuješ….7 min
odmrzovanje s pršilom - se je končalo slabo. Res naredi kar obljubi. Odmrzne v trenutku, a ne povedo ti da tudi drži le trenutek :P Ok, res je bilo kanček pod ničlo in avto ne-pokrit. Veselo prešpricam cel avto, vklopim gretje stekel in speljem. Po 300 metrih že nisem več videla iz avta. Po 500 metrih sem zavila v uličico, skočila ven in besno praskala. Potem še čakala, da so se segrela stekla in naprej…15 min
praskanje s strgalom - deluje, a je zelo mrzlo in dolgotrajno opravilo. Idealno je, če motor ta čas teče in segreva avto (okoljevarstveniki ne brat zgornjega stavka)… 7 min
strganje z rokavičko - deluje in ni mrzlo… 7min

Moja praksa sedaj je: prevleka + strganje z rokavico + vklopljeno gretje. Ta postopek mi vzame 10 minut. :( LEPO PROSIM za nasvete kako hitreje odmrznit avto v zgodnih jutranjih urah, ko res vsaka minutka šteje ;)

Comments

Spela — 2009-12-03 09:07:05

Mislim, da ti bo Tanja napisala fajn rešitev, sa če imaš pogoje za to. Jaz jih nimam glih, tak da se tudi jaz ubadam s strganjem :S Najbolj me razjezi, ko vsi lepo potrgam, se pa vsedem v avto, odpeljem mi pa od znotraj zmrzne…aaaaa :S

Spela — 2009-12-03 09:16:08

Pozabila sem napisat eno zadevo, če si upaš. Ko si že približno urejena…no oblečena, vržeš gor bundo, letiš dol in vžgeš(ne dobesedno) avto ;) Gretje na full, ventilatorje na full…pa se greš gor do konca uredit :) To je recimo 10min preden štartas. Do takrat se ponavadi vse odtali…ampak nobenemu ne povedat, kje živiš in kdaj to delaš hihi

Tanja — 2009-12-03 14:40:08

En moj predlog, ki je super deloval na prejšnjem avtu (tanov se mi odtali v sekundah, hihi..:)))): najdi en kalorifer ali kej temu podobnega, namontiraj v avto, ga prižgi ene 20 min pred odhodom. Avto bo prijetno topel in čist otaljen ter suh. Seveda je treba imet na razpolago kako vtičnico blizu avta, če si v bloku, to ni možno. Če si pa v hiši, se pa najde kaka možnost… Js sem imela celo na daljinsko vklop pečke v avtu, ni blo niti treba ven v mraz… ampak to je že luksuz! :)))

Tea — 2009-12-03 16:42:05

Moja rešitev? nič lažjega….. v plastenko nalijem čistilo za šipe (za vetrobransko steklo za po minus-zimski), plastenka na pumpico in avto najprej vžgem, veselo posprejam, ta čas Kajo zmontiram v sedež, in z brisalci obrišem stopljeno maso!!!! Verjemi, da s tem načinom prehitim vsakega na P, ki žal strga, ko jz že čakam na semaforju na zeleno luč!!! LP ;-))

The M. — 2009-12-03 21:14:46

Uuuu..hvala za ideje! Tista z “dvakrat it do avta” odpade,ker preveč ropočem, ko odhajam :P Bi si pa dvignila odpornost s takimi šoki ;) Tole z NOVIM AVTOM se mi zdi najlažja rešiten ;D Samo si je ne morem privoščit….še kakšni dve leti :P Doma narjen webasto :) Super!!! to bi pa bil skupinski projekt…tudi vtičnica je zunaj. Hm…bom skupščini predlagala ta projekt :D Zadnja…cenovno in tehnično dosegljiva bo pa že v ponedeljek preizkušena! ;) Hvala punce :*

sIMON — 2009-12-03 21:16:51

seveda z brezzicnim vklopom z daljincem iz spalnice !!!

Tanja — 2009-12-04 09:49:06

@Simon, točno to!! :D

Blogerke in blogerji in "gossip girsl"

Mon, 30 Nov 2009 05:39:58 +0100

Redki so tisti, ki na svojem blogu nimajo zavihka/strani/zapisa “o avtorju”. Nisem izjema. Stvari do katerih imam neko mnenje in to mnenje ni zakonsko sporno je izraženo kot pač je. Pa naj bom vesela, jezna, vzhičena ali kritična. Ko nekaj povem je to to. Trmasta. Težko me je premaknit. Ampak to me dela vztrajno in močno. Zame nič slabega torej ;)

Nisem človek, ki se lahko skrije v množici. Pri nas ne, niti v Ljubljani. In toliko sem že stara, da sem opustila razne “kamuflaže”, ne trudim se več biti enaka kot ostali. Pač nisem nikoli bila in ne bom. Buhuhu. :P Je naporno, a je moje življenje.

In blog sem začela pisati “iz firbca”. Pa tudi, ker smo se s prijateljicami zelo razselile, zaposlile, kratko: vidimo se veliko manj. Zdaj tapkam že več kot leto in se še nisem naveličala :D No, ja…to sem jaz.

Obstajajo pa blogerji opazovalci in kritiki. Tisti, ki si v resnici ne bi upali povedati naglas. Skriti za psevdonimi, tremi IP naslovi, brez slik, govorijo o sebi v tretji osebi. Pišejo zgodbe, opisujejo dogodke ali kritizirajo okolico. Povedo vse in brez dlake na jeziku. Upajo napisati tudi najbolj neokusne sestavke. Samo en košček manjka. Oni sami. Pred celim svetom so pogumni in glasni le če se skrivajo. Če nihče ne ve kdo so.

Kar pomislite na blazno uspešno TV serijo Gossip Girl. V bistvu je glavna/naslovna junakinja zgodbe skrita. Ne izda kdo je, a vsi imajo njeno številko ali mail ;)

Ne vam natančno vseh razlogov teh skrivalnic. Razumem, da ne želijo, da zapise berejo npr. starši. Čeprav starši so tisti, ki prenesejo vse ;) Razumem, da hočejo ohraniti ene stvari samo zase. Ampak zakaj bi potem sploh pisali o teh stvareh. Tudi jaz ne pišem sestavkov o najljubšem položaju v kuhinji ali kako sem si stisnila mozolj (oboje imaginarno ;D).Mi je jasno zakaj se ne izdajo tisti, ki javno objavljajo prekrške ali celo kazniva dejanja (pustimo zdaj ozadje teh blogov).

Ne vem. Vsi, ki jih poznam si želijo biti drugačni. Samozavestni. Cenjeni. Občudovani. Hvaljeni. Nekaj res posebnega. To si želijo. Zato tona šminke, gora cunj, kup plehovja, elektronika na 1001 način, … Radi bi izstopali. Ampak samo na način, da bi jih imeli VSI radi. Pa dragi ljudje - tega ni!!! Vedno nekomu nisi všeč, vedno te nekdo ne mara, vedno ima nekdo popolnoma drugačno mnenje.

Nehajte se že skrivat. Če doma skrito kritiziraš neko politično stranko, potem pa se ne udeležiš volitev…stvar nima smisla. Bodi tiho in požri neumnosti. Tudi mene načeloma politika ne zanima - me pa zanima kaj se dogaja in zakaj. Vsaj približno.

Ah, joj…še ena objava, ki bo brez komentarjev. Ja, če se skrijete in vas nihče ne opazi vas imajo zato vsi zelo radi in ste nekaj posebnega. Svetla izjema, zvezda in vzgled. Em…samo malo. Se mi zdi, da vse vzornike poznamo. Ok. Torej ste…ah pa saj to veste samo vi sami! ;)

Uporaba Facebook-a in podobnih

Sat, 28 Nov 2009 14:12:59 +0100

Nekako se mi zdi, da so se Facebook, Twitter, MySpace in podobni razširili na večino populacije. Seveda nisem izjema. FB in TW me lahko spremlajat povsod, ker sta že integrirana v vse telefončke, ki jih premorem. In widgeti omogočajo, da kar na osnovnem ekranu spremlam kaj se kdaj komu dogaja. NORO. Novice so novice samo kakšnih 5 minut…potem si že ne zaslužijo več tega imena. Časopisa nisem prebirala že od…ne spomnim se ga več. Drvimo iz dneva v dan in včeraj je pozabljen takoj, ko nastopi danes :P

Vse te socialne mreže nas nekako povezujejo. Spoznavamo nove ljudi (večinoma virtualno), obijamo stara prijateljstva, iščemo primernega partnerja, se združujemo za skupno doseganje ciljev, … poleg tega je še veliko samo-promocije, vohunjenja, reklamiranja,… Pa saj veste: zagotovo ste gor ;)

Preteklo poletje so vsi pisali o tipih “facebook-ovcev”. Od tisti, ki imajo nad 1000 prijateljev, do trakih, ki morajo vsak korak izdati, spet tistih, ki obsedeno rešujejo kvize… Priznam, da se sama še nisem našla v nobeni od teh skupin, ker imam vsak dan drugačen odnos do Facebooka ali Twitterja.

Imam dan, ko petkrat posodobim status…in teden, ko sem brez. Imam večer, ko se odločim, da sem “zabavna” in vsem prijateljem napišem kakšno neumnost. So tečna ponedeljkova jutra, ko tečnobo delim z ostalimi. In vsak 2-3 dan dodam povezavo z bloga. Včasih samo opazujem - gledam slikce kaj počnete, koliko domačih živali imate in koliko je zrastel vaš malček. Nikoli ne preverim katere oddaje gledate ali kdo so vaši prijatelji, zanimivi so mi le skupni prijatelji. Vse ljudi, ki jih ne poznam sem zbrisala - to ni -P- od prijatela (sorry Brad Pitt ;D). Kadar s kom sočustvujem raje pošljem sms/mail. Kadar imam preveč za napisati dam na blog ;)

Pri Twittwerju je zgodba malce drugačna. Tam je samo tukaj in zdaj. Imam dneve, ko besno čivkam iz vseh medijev in prebiram novičke. In dan, ko pozabim da obstaja. Poleg tega ja tam zelo malo mojih prijateljev. Spremljam pa ljudi in oddaje, ki se mi zdijo zanimivi. Tako nekako. In povezan je z blogom, da veste zakaj tisti dan ni objave ;)

To so moji načini uporabe. Zdaj me pa spredalčkajte ;) No, nekaj pa velja - Facebooka, Twitterja,… NE jemljem resno. Od prijateljic in prijateljev imam naslove in telefonske številke. Z njimi se dobim in jih zafrkavam ter razvajam v živo ;) Takšna pač sem dobra in slaba :D Kar priznajte: takšno me imate radi :P

Novodobni avtomobili

Fri, 27 Nov 2009 06:23:34 +0100

Pred kratkim je šel moj avto na servis. Nič ni bilo narobe z njim …pač tisti dnevi v letu so prišli. In naslednji dan mi je bil vrnjen “as it was”. Tudi serviser mi je povedal, da je vse ok. Pač avto je že osnovnošolec in spušča zvoke (ki jih zaradi radia tako ne opazim preveč). Prav. Torej vse dela. Ne gori nič opozorilnih lučk (tistih nekaj od goriva pa do olja). Ker je Marco že star in tudi nima toliko lučk kot bi imel potencialnih napak. Bo pa drugačna zgodba z novejšim avtomobilom. Sklepam po izkušnjah drugih. Novi avtomobili imajo že tako dobre računalnike, da znajo razbrati (skoraj) vse pomanjkljivosti. Kar je super. Načeloma. Druga plat medalje je, da vsakič ko se prižge katero od opozoril najprej prebereš cel tekst kje je napaka, potem pa te še straši s piski, da moraš nujno do servisa. In s strahom “drviš” do serviserja z grenkim okusom v ustih. Bom ali ne bom pravočasno, to je zdaj vprašanje! Uspe ti prit na servis. Kjer - SEVEDA- gre avto najprej na računalnik. Kar bo vsem, ki so kdaj odprle pokrov svojega novega avtomobila popolnoma logična poteza. Ker vse kar ste videle je ogromen kos plastike, ki skriva skoraj vse. :P In, ko se računalnika pogovorita stopita v kontakt avto in serviser. Slednji natančno ve kje je napaka in kako jo odpraviti (večinoma). Na koncu ti pove, “ah te zavore bi še držale” ali “ima dve loputi za dovod” ipd. Aha. Ok. Prav. Danes ni več mehanikov!!! Obstaja nova vrsta - serviserji. So posrečena kombinacija med mehanikom, računalničarjem in vedeževalcem. ;) In so edini, ki lahko pomagajo novodobnim konjem ;) Ni več scen znanih “avto” filmov, ko bi mehaniki ležali pod avtomobilom…to je preteklost…kot moje kljuse ;) Ampak dokler gre od točke A do točke B…. :D

Naraščaj in te zadeve

Thu, 26 Nov 2009 05:23:57 +0100

Dovolj sem stara, da bi imela otroka. Hm… V bistvu sem stara toliko, da bi lahko imela že otroke ;) Pa jih/ga nimam. In se ne pritožujem. Jih imajo moje prijateljice. In so zelo srčkani, nagajivi, preračunljivi, pametni, izvirni…vse naj-naj. So mi pa zelo jasne 2 stvari:

takšni niso ves čas,
takšni mali pametnajkoviči so, ker se straši z njimi ogromno ukvarjajo in jih učijo.

Torej za otroke moraš imet čas. Seveda nikoli ni pravi čas za otroke: ali faks, ali leta, ali premalo denarja, ali stanovanjski problem, ali težave v širši družini, ali brezposelnost, ali skrb za starše, …. skratka vedno je nekaj. Opažam pa, da te težave vsem, “ki se jim otrok zgodi” nekako izginejo. No, jaz še vedno nimam časa. Preveč imam dela sama s sabo. Preveč stresno doživljam svoje življenje. Iz dneva v dan divjam ali zaradi službe ali zaradi sebe, prijateljic, športa,… Vedno je nekaj. Moj prosti čas je omejen. Moj čas, ko imam neizmerno potrpljenje se tudi iz tedna v teden krajša. In bi znala bit odlična varuška…ja, ja, punce. Napisala sem BI, da ne dobite kakšnih idej :P Tako, da nimam časa. In tak je bil moj odgovor na vprašanje, če sem že naročila dojenčka. Hm. Še za naročanje včasih zmanjka časa. Kaj bi bilo šele potem z dostavo in vzdrževanjem ;)

Comments

Eva — 2009-11-26 14:35:18

1. Prva točka ne velja. Vsaj pri nas. Smeji se non stop in je cukr mali. Čakam kdaj se bo začel jokat… pa nič. No sej ne da si želim, ampak res se sam smejimo, pa spimo :) 2. Ja to si pa čist prav napisala. Veliko časa, igre, učenja, pozornosti. Ampak veš ko je enkrat tvoj ti je to v veselje. In ja res je –> vse ostale prej “obvezne” stvari s prihodom bibe zginejo ;) Prej se ti zdi da za otroka ni šans,… pol pa se ti zdi da brez njega biti … ni šans! ;) Tako da veselo/pogumno pejta naročat ;) :p Sej službe mata, stanovanje tut…

Mateja — 2009-11-26 15:43:14

Leta 2011 ga začneva “naročati”… :D Res je tako kot si napisala, vedno nekaj manjka, da bi lahko bilo popolno…ali ni prave ljubezni in ostaneš na koncu sam z otrokom, ali je stanovanjski problem, ni dovolj denarja, je še treba postoriti to in ono, pa kariera itd. Časa in denarja pa tako ali tako nikoli nimamo dovolj. Zame najpomembnejši dejavniki za “naročiti” otroka so: zdravje (lahko imaš vse, pa ti tukaj ponagaja), prava ljubezen med partnerjema in osnovni materialni pogoji, da lahko preživiš sebe in otroka… Midva bi ga že kar imela, ampak imava še prej nekaj želja, ki bi jih rada izpolnila (kakšno daljše potovanje, pa dovršiti zastavljene cilje glede dela do neke točke). Se zelo veselim tega obdobja in nosečnosti ter otročka…Can’t wait!! :) Manuela, have you changed your mind, yet? :)))

Tanja — 2009-11-26 15:51:54

Pametno razmišljanje! :) Bolje to, kot pa otroci, za katere starši nimajo ali nočejo imeti časa, potem pa nastanejo take situacije kot so v šolah zadnja leta… Eva, vidva imata zelo nezahtevnega otroka, kar je super, večina jih res ni nonstop nasmejana in cart, hehe…

The M. — 2009-11-26 23:59:48

@Eva Sej bi te ubogala, če bi bil priden in zdrav kot je tvoj Anže. To po moje zato, ker sta si ga res želela in je to to. Sigurno imajo možgani nek vpliv na telo in ob oddajanju toliko pozitivnih vibracij ;) @Mateja Em…še ena naljubša prijateljica je noseča…nič ne bo, bom z njo hodila na tečaj za mamice. Torej še en “razlog” za “ne”. @Tanja Mi je popolnoma jasno že kakšna odgovornost je samo s psom ;)

Eva — 2009-11-27 11:45:10

No no no sej tako hudo priden pa tut ni. Bom lahk bolj rekla kako je,… primerjala,… vidla,… ko bo drugi prišel ;)

The M. — 2009-11-27 15:52:41

Prav…pol čakam, da dobi Anže še sestrico ;)

Tanja — 2009-11-27 18:34:58

Eva, ja ja, zelo pridnega fantka imata. Sej ga lahk z drugimi dojenčki primerjata, sploh kar se tiče spanja, tamali raztura, hehe. Ja, pravijo, da je drugi otrok čist drugačen od prvega… zdej, če je Anže tak priden, hmm…. kak bo kej naslednji, še bolj priden?? Hehe… ;)

Eva — 2009-11-27 23:41:07

Ne ne, vsi pravijo da drugi nama bo pa že pokazal kako se ponoči vstaja ;)

Spela — 2009-11-28 17:00:41

Eh, jaz pravim vsakemu svoje. Nismo vsi narejeni za vse, a ne? :) Raje vidim, da nekdo prizna, da mu ni do tega, da bi imel otroka (pa si potem magari premisli), kot da ima nekdo otroka zato, ker je ”in” in ker ga imajo vsi :) Za konec pa še nekaj za hec: nikoli ne reci nikoli :D

Tanja — 2009-12-02 11:27:19

Pri drugem otroku je “problem” v tem, da imamo v glavi že neko predstavo, kako bo vse to zgledalo in ker je potem, normalno, vse drugače, smo lahko precej zmedeni, hehe… :) Eva, itak da bosta morala pri drugem nadoknaditi vso nočno vstajanje, manj spanja čez dan, več tečkanja… kak bi pa zgledalo, da bi imela še enega čist takega kot Anže?? :) Dooolgčaaaas, hehe… ;)

P kot bullshit!

Wed, 25 Nov 2009 18:45:18 +0100

Najbolj sovražim it v mesto z avtom. To je pravi test za moje potrpljenje. Če odštejemo dve parkirni hiši, ki se zelo cenita in se še Minotaver (mal je treba pretiravat ;D) ne znajde v njih…ostane se kup (zasedenih) parkirišč okrog mesta. No ja. Ta kup so štiri večja parkirišča: pri železniski, ob Voglajni, za upravno enoto in za hotelom Štorman… Aha, pa še pol Trubarjeve ulice. Ampak ne zdajle ne bom jamrala, da je premalo parkirišč za tako neurejen sistem javnega prevoza (v Celju moraš biti pol logista, če hočeš potovati z avtobusom kadar to ni zgodaj zjutraj ali med tretjo in četrto uro popoldan). Tudi meni je uspelo parkirati na “neparkirišče” na parkirišču. Ok, nikogar ne oviram ali omejujem - gremo po listek. To je pa stresno, če nimaš kovancev. Zelo!!!! (parkirnih kartic namenoma ne upoštevam, ker je pri vsakodnevnih uporabnikih zadeva verjetno drugačna - založeni so z vsem mogočim ;D) V dobi interneta, spletnega nakupovanja, plačil s plastiko in navideznega denarja imamo po Celju še vedno parkomate, ki žrejo samo kovino. Ampak res samo kovino!!! Že tako ne nosim gotovine s seboj, a tokrat sem imela dva bankovca…seveda čisto brez pomena :( Na srečo imam še dve igrački. Mobitela. Poskusim. Ne dela. Storitev Moneta trenutno ni na voljo. Grrr. Na mojo srečo sta v bližini tega parkirišča dve banki in ena je bila odprta. Letim do okenca in prosim, da mi nasujejo kovancev za 10€. Nazaj do parkomata, ki srečno iztiska papir za kovino. Potem pa nazaj do avta odložit listič. OMB! Koliko dela sem si naredila, ker nisem šla peš (a 12km bi bila dolga). Poanta: dražijo parkirnine in avtomatizirajo stvari. Nekoristno!!! Če je to vse kar znamo naredit z avtomatizacijo potem imam veliko raje delavce v hiškah, ki so prijazno zmenjali denar, da si lahko plačal! Je res tako blazno težko imeti v Celju avtomate, ki pobirajo denar s plačilnih kartic? Grrr… Med tednom v mesto ne grem več…ja, eden od razlogov zakaj so nakupovalni centri bolje obiskani. Tista zgodba, da sem zamudila 15minut pri zdravniku vam je jasna…sem pa med čakanjem našla čas za to objavo ;)

Comments

Tanja — 2009-11-26 16:06:25

Jap, vse to, pa še točn znesek moraš imeti (če seveda nočeš plačati več kot bi naj), ker ti avtomati ne vračajo denarja, haaaloooo??!!! Še vsak kavomat ti lepo vrne eure in cente… :/ Med tednom v mesto po tretji uri, ko parkomati zaključijo svoj šiht :)

The M. — 2009-11-26 20:31:57

Hm…ok. V mesto grem le še čez vikend, ker po tretji urei je pri meni po četrti uri…takrat je pa že tema in je treba še kosilo jest,…ampak od Miklavža dalje bo mesto zvečer lepše ;)

Tea — 2009-11-26 20:50:23

Hojla! Ja, parkingov ni, to vemo… Ampak ne boš verjela, ravno včeraj greva s šefom v center (mi2 imava invalidsko kartico, ampak tudi ti P so zasedeni), grem lepo mimo sodišča iskat, ko mi en (neznan) gospod maha z listkom, ki je veljal še 1,5h. Pa še P nama je odstopil. Pravi čas na pravem mestu!!! Sicer ti jaz osebno dovolim parkirat na mojem službenem mestu, pred Kosovelovo 16 (na koncu). Itak jaz delim opozorila neznanim in nedovoljeno parkiranim, saj veš. ti kar pridi, da ne boš zamujala k zdravniku. Namesto tega bi me lahko prišla na hitro pozdravit! ;-))) Lp, Tea

Spela — 2009-11-26 22:06:54

btw. nekaj mesta je ze sedaj razsvetljenega/okrašenega. npr. most za pešce čez Savinjo :)

Tanja — 2009-11-26 22:21:25

Aha, no pa tako… med vikendi. :) Js še nisem naravnana na “šiht-time”, hehe… Ja, december bo lep sredi mesta. Obvezen je kak sprehod skozi!

The M. — 2009-11-27 10:02:04

@Tea OOOO…hvala za parking ;) Zdaj bom pa zbrisala tvojo objavo, da se ne bo katera izdajala za mene ;) Listek sem pa že tudi jaz dvakrat dala naprej…enim puncam, ki so ravno parkirale; se mi zdi lepa gesta + nič ne stane tako pomagat ;)

Matjaž Očko — 2009-11-27 14:20:39

vsakič, ko pridem do teh kurčevih parkomatov, ki ne sprejemajo nič, razen kovine, jaz pa v denarnici nimam nič temu podobnega (ali le tiste kose “pleha”, na katerih je 2), me prime, da bi nekoga ali nekaj premlatil… kot je Tanja rekla - še kavomati ti vrnejo kovance; od parkomatov pričakujem vsaj Moneto! is that too much?!?! madona, kak me razpizdijo te zadeve - hočeš plačat, pa ne moreš! Po Murphy-ju se ti takrat še fuuulll mudi in kaj naj - za šipo nastavim listek: “hotel plačati, pa ta kovinska pra*ica noče mojega denarja!” ? Že itak ne maram kovancev, ker so težki in debeli, sedaj pa jih moram “šparati” prav za parkomate… to izgleda takole: blagajničarka: “imate mogoče en evro in pol?” - jaz: “imam, ampak ne dam - šparam za parkomat!” fuck! :)

Tanja — 2009-11-27 14:49:11

@Matjaž: LOL!! :) dobro zapisano, hehe…

Popolne z 90-60-90?!

Sun, 15 Nov 2009 13:21:44 +0100

In to samo takrat? Fatalke. Zvezde. Zapeljivke. Popolne ženske. Ja, ja. Vem. Popolna ženska je simpatična, zabavna, pametna, lepa, razgledana, nagajiva, dobra mati, odlična žena, ….bla-bla dalje. Ampak od nekod so mogle prit te mere. Vsi jih poznamo. Vsi si z 90-60-90 predstavljamo popolno žensko. Tisti od boga dan kipec po katerem smo (naj bi bile, če sem realna :P) vse narejene. No, naj povem, da sama dosegam višje številke. Itak moram bit vedno nekaj več ;) Joke. Ideal 90-60-90 pomeni pravilne proporcije prsi-pasu-bokov. In te številke si niso izmislili modni oblikovalci (oni imajo verjetno 85-50-85 >D), ampak so jih izračunali znanstveniki. Dejansko so naredili formulo za žensko privlačnost. Bistvo: pas mora biti širok za 2/3 bokov in prsi. In ste zmagale. Povedano drugače je 3. Ja, magična številka je veliko manjša od 90 ;) Za matematičarke: izmerite obseg prsi in bokov ter ju seštejete. Ta seštevek pa delite z izmero pasu. Bližje kot je rezultat številki 3 raje vas bodo moški pogledali. In to bodo potem veliko bolj realne ocene kot pa da se skušate stiščati v mere 90-60-90. Če ne dosežete magične 3 se ne sekirajte, tudi če ste preko ste lahko super. Idealne ženske ni…že zato, ker so okusi različni. Bodite po svoje (po)polne, saj imajo radi samosvoje ženske :D

Comments

The M. — 2009-11-17 09:46:07

Hehehehe….ženske se redko zanemarimo. Nam to ni v naravi in se ves čas trudimo bit “lepe”. Se mi zdi…pustimo 12urne delovnike in hkrati 5 otrok “dneve”. Vedno pa ne moremo bit pri volji za petke in miganje :P Sploh, ker znajo bit moški daleč od popolnega, a opazijo le najlepše…pa še na tistih najprej najdejo napake. :P Nič se bomo trudile uživat. Lepše kot smo zdaj ne bomo nikoli….razen, če katera postane super zvezda ;D

mala — 2009-11-16 12:59:43

Tale “ž” mi je všeč! Sam, ko bi blo res samo to potrebno, kar je on napisal!!!

ž — 2009-11-16 11:07:30

Lepo povedano, ampak jst bom bolj preprosto povedal: -ne zanemarite se (bemti, da ni tako težko kdaj malce pomigat in pazit, da še pridete skozi vhodna vrata - tudi frontalno, no pa da ne smrdite in da ste urejene) -imejte se rade, takšne kot ste, uživajte življenje, ne iščite napak na sebi (in drugih), ne nabijajte svojih kompleksov in ne primerjajte se z drugimi -če se boste počutile sexi, vas bodo tako dojemali tudi drugi! ende, schluss, finito, pika konc :D

Novo leto, Božič, ...

Wed, 11 Nov 2009 15:11:17 +0100

November je, a je že vse praznično okrašeno. Le kaj bo še ostalo za veseli december razen seveda litrov kuhanega vina in pečenih klobasic ;P No, pa saj komaj čakam “veseli december” in Ljubljano ter Dunaj. Ti dve mesti sta mi v tem času posebaj všeč. :) Ampak to ni bistvo. Kljub vsem naporom upreti se so me že zastrupili. Nič se ne bojte drage prijateljice, nimam nakupovalne mrzlice božičkastih daril. Sploh ni stvar o darilih. Bolj o ostalih pripravah. Npr.: ravno sem izbrala čestitke… Huh. Ko se spomnim otroštva smo jih kupovali šele nekje 10. decembra….a časi se spreminjajo. Takrat tudi ni bilo mobitelov…torej mi je zdaj bolj všeč. A vseeno se mi zdi, da bom imela še pred sredino decembra že polno glavo božičnih napevov, mašnic in ….ne, lučke so mi pa vedno všeč ;D

Comments

The M. — 2009-11-17 20:23:46

Hehehehe….to so bile druge čestitke ;) Tiste zate se pa vozijo v avtu in čakajo na dostavo ;) Bo še ta teden….šej veš, da se na pošto ne moreš zanest ;)

Mum — 2009-11-17 13:14:44

Saj res, kolk vizitk bo mojih, nič nisva o tem… Oh, ja, veseli december tud jst že težko čakam…

Iz teme v temo po temi

Tue, 10 Nov 2009 19:06:12 +0100

Jutro. Aaaah…treba je vstat in v službo. Kaže, da bo lep dan…pa tudi mrzlo ne more biti, ker pogled skozi okno razkriva, da avto ni pod plastjo zmrzali. Jupi, še ni potrebe po bundi. Kopalnica, omara, kopalnica in gremooo :) V pisarni bi brez luči komaj kaj videla. Čas za skok na malico. Spet delo. Aha. Nekaj čez štiri…temni se že. Zakaj pa to? Uf, moram še v trgovino, na pošto. Ko se vrnem do doma je tema. Zora in mrak takrat imam “čas”. Pozimi pa razumem deljene delovne čase :P Imaš vsaj kaj od dejanskega dneva ;)

Samo 30%

Wed, 04 Nov 2009 16:38:31 +0100

Drage moje prijateljice, znanke, še neznanke,…in ostalo kar je ženskega. Nehajte se toliko obremenjevat svojim videzom in rajši uživajte življenje. Klišejsko, vem. Ampak, prehitro bo mimo za vso to iskanje, delanje in odpravljanje napak.

nikoli ne boste vsem všeč. To še Angelini ne uspe!!! Niti Madoni. Le kako bo potem vam, ko delate 8ur dnevno, morate kuhati, pospravljati, skrbeti za družino. In ko opravite vse to bi rade še uživale? Ni časa. Kar se pa moških tiče…malo v šali – vedno boste všeč le 30% ! Če ste suhljate, obložene ali idealno normalne postave (lahko aplicirate velikost riti/prsi). Vaših je le 30 %. In kaj počnete z dietami in podobnim? Menjujete teh 30% za drugih 30% ;) Aja, 10% jih ima pač rajši moške :P
nehajte se ukvarjati s tem kaj si mislijo o vas ljudje, ki jih sploh ne poznate (izjema so svetovno znani funkcionarji – takrat bi si tudi jaz želela biti urejena). Ne sme se vam zdeti pomembno kaj si misli oni tip, ki pred lokalom kadi in vas vidi, da greste mimo. Ni pomembno, če vas pogleda ali ne. Res ni. Vem, da smo ženske naravnane k temu, da smo rade občudovane (nisem izjema), a za zdravo samozavest bi moralo zadostovati občudovanje partnerja, prijateljice, staršev, nekoga, ki JE pomemben v našem življenju in nas pozna.
ne izsiljujte komplimentov za vsako ceno. Res ne maram: »Joj, kako sem grda/debela/čudna«, ker to kliče po zagotavljanju nasprotnega. Raje sprejmite komplimente, ki jih dobite namesto, da jih zavrnete (ja, to tudi meni ne uspe vedno; priznam :P)
niste popolne, zagotovo pa nekomu privlačne. Nikoli se ne boste znašle v situaciji, da NIKOMUR ne boste všeč. Nekomu boste vedno simpatične :)
vsega ni mogoče imet – vedno se je potrebno nečemu odreč.
vsaka ima na sebi vsaj 5 stvari, ki so ji zelo všeč. Najdite jih in mislite le na teh 5 stvari. Ne pa preostali dve, ki vas motita.
vsak dan se nagradite z nečim – preživele ste še en dan v stresnem in z popolnostjo obsedenem svetu! Pa naj bo to kopel za noge, dolgo tuširanje ob svečkah ali velik kos čokolade. Pač nekaj kar vam dosti pomeni.

Pozdravčke od z barvnimi kombinacijami obsedene ljubiteljice torbic in zbirateljice mobitelov ;D Kaj hočemo, popolnosti ni. :P

Comments

Tanja — 2009-11-04 21:16:55

Dober zapis, DOBER!! Eden tistih, ki bi si jih bilo treba dnevno ali pa parkrat tedensko brat, da te vedno znova opomne na pomembnejše stvari v življenju. Evo, se že bolje počutim, ko se mi ne da vedno rihtat in ličit in grem na sprehod kar v trenirki in slabi frizuri. Če drugemu ne, sem svoji hčerkici vedno všeč, hehe. :)))

Mum — 2009-11-18 13:49:05

Hvala za tolažbo… Vse prov pride!

The M. — 2009-11-10 09:59:02

Hvala. :) Rada pomagam in se trudim držat svojih nasvetov ;D

Prvi sneg

Tue, 03 Nov 2009 09:53:46 +0100

Sneg je, glej zunaj sneg je….saj poznate komad (ves december ga bodo vrteli - spet :P). Vremenarji so presenetili s pravilno napovedjo. Res je sneg do nižin. Aha…ja, lepo, romantično, ostali lepšalni pridevniki. Zdaj bi pa prosila še za močno sonce, da ga stopi in lahko neham čakat na to, da ga splužijo s ceste. Še dobro, da lahko nekaj delam tudi od doma :P Vseeno pa sem bila pogumna in si ga šla ogledat v živo…kar tako malo…da bi ugotovila, če je dovolj hladno za bundo. ;) Da pa ni popolnoma vse belo sem slikala še nekaj stvari, ki skušajo kljubovati snegu (kot jaz). Uspeva jim predvsem zaradi listja. Konec jeseni. Predčasno bo zdaj zima. Pa saj ni presenetila smo mene (in avto), tudi vse na “cestarje” je. To bo še zabavno. Hmmmmm…komaj čakam poletje!!! ;D

Comments

Tanja — 2009-11-04 21:19:18

Ja, dolga zima bo, dooooolgaaaaaa! :(( Pa baje tudi mrzla, nič kaj spodbudno za nas zmrzljivce, kaj? ;) Upam, da vsaj kako smučanje pade, to je edina dobra stran zime. :)

Ven v soboto zvečer

Mon, 02 Nov 2009 15:10:01 +0100

Popolnoma filmsko. No, če smo realni v filmih in nanizankah se hodi ven vse večere v tednu – tega mi NE znamo. Žal. Smo malo zapečkarski. Obvezno pa je potrebno pokazati svoja nova oblačila v soboto ponoči. Seveda ne zvečer :P Šele takrat ko se lokali v tujini zapirajo, prilezemo na plano. Priti v lokal pred enajsto uro ni kul. V lokal je potrebno čim kasneje. Da se že tare ljudi. Ker če je zunaj 100 meterska kolona je notri res nora zabava. To je indikator ;) Takoj po prihodu v lokal začnemo iskati tisto noro zabavo. Žur, čago, nekaj. Pa je vse kar vidimo le kup sardelic. Premajhen prostor za vse te ljudi. Bučna glasba. Zadirčna strežba. Kaj je tu tako finega? Plesati ni mogoče. Roke imaš polne stvari (šal, jakna, torbica, …), ker je zunaj temperatura -1 in notri +28. Pogovori zaradi glasnosti zvočnikov odpadejo. Za romantične trenutke ni prostora.

Kaj torej lahko počneš? 1. Stražariš pri vhodu in opazuješ prihode/odhode. 2. Se drgneš ob šank in skrkaš vodo. 3. Se greš morskega psa in krožiš po množici. 4. Nabereš vzorce epitelija z drgnjenjem ob neznance za znanstveno raziskavo. 5. Se trudiš dobiti virozo, da si lahko od ponedeljka na bolniški. 6. Izživljaš kakšen fetiš (nekaj z dotikanjem nepoznanih ljudi). 7. Se postaviš v bližino WC-jev in opazuješ kdo ima najmanjši mehur in kdo največ bruha. 8. Pod stopnicami gledaš puncam pod krila. 9. Od 8h dalje stražiš svojo mizico in dregaš s komolci, če jo ogrožajo novi osvajalci. 10. Se napiješ in se zabavaš že samo s tem, da si. 11. Neumno ogovarjaš nasprotni spol. Morda sem kaj še izpustila, a bistvo o nočnih izhodih je pokrito. In potem se pojavi vprašanje zakaj bi to sploh počeli: 1. Da bi potrdil svoj obstoj s tem, da te ljudje opazijo – v mini oblekici in 11cm petah ali oprijeti majčki brez rokavov lahko javno predstaviš kaj naredi odpovedovanja ogljikovim hidratom – za dvigovanjem samozavesti.

2. Srečaš ljudi, ki jih nisi videl že 10let. 3. Ker doma nimaš družbe za pijančevanje in tu jo najdeš. 4. Doma nimaš nikjer tako glasnega ozvočenja in tu stalno vrtijo tvoj najljubši komad. 5. Potrebuješ izgovor za hranjenje sredi noči – kebap ob 2h zjutraj. 6. Da bi si našel partnerja za stvari v dvoje (sprehod, ležanje pred televizijo, izlete, pa tiste očitne zadeve ;D).

Zdaj gledam točke kaj lahko zunaj počnem. Nič od tega me ne privlači. Vem tudi ZAKAJ ne hodim več ven. Ne potrebujem tega, da bi bila opažena, moja samozavest je ok. Srednješolske sošolke sem že našla na Facebooku in tako lahko ohranim prijetnejše stike kot pa neoseben klepet sredi polnega bara. Alkohola ne pijem. Najljubši komad poslušam na poti v službo tako naglas, da motim vse, ki ne vedo kaj je varnostna razdalja. ;) Rada jem – vedno in ne potrebujem izgovora za to ;D Partnerja že imam in lahko počnem bolj prijetne stvari kot vse zgoraj opisano.

Zato ne hodim ven. Ne razumite narobe: obožujem glasbo in ples. Rada se zabavam s prijateljicami. Scene Seksa v mestu kjer so vse večere na koktajlih že dolgo sanjam. Zelo rada bi našla kakšen undergroun salsa klub. Uživala bi, če bi se za večerni izhod res lepo oblekla in bi bili lepi tudi vsi ostali. Samo nič od tega ni pri nas ni mogoče. No, v resnici srčno upam, da se motim in mi bo nekdo zdaj napisal za en zelo drugačen klub/lokal/bar. Upam, a dvomim!!!

Comments

The M. — 2009-11-04 16:48:06

@Eva Kaj pa vem…tudi Evergreen gneča mi ni bila všeč :P Niso samo leta kriva :)

Eva — 2009-11-03 22:48:37

Jah stari smo. Prej men ni blo problema v prenapoln diskač se basat. Zdej? Ni šans! Ni ga lepšega kot na kavico popoldan s prijatelji nekje zunaj na sončku se martinčkat, al pa zdej ko se ne kadi noter je tak tudi noter fajn. Pol pa sladko zaspat zvečer in si zjutraj tak kot se šika.

The M. — 2009-11-02 22:59:37

Potem nas je več čudnih ;) Gremo v tujino - jaz sem za :D

Spela — 2009-11-02 19:02:50

Ej…tale zapis pa..ostala sem brez besed. Se več kot strinjam s tabo. Tudi jaz točno tako čustim. Meni to ni zabava, pa mi ej tudi redkokdaj predstavljajo zabavo. Ok, če je bla res ok družba, pa da je bilo kolikortoliko prostora za plesanje. Zadnje čase se mi pa zdi iti ven še huje kot iti za 1.nov na grobove. Najprej si pregledan od glave do pete, potem te gledajo če plešeš (če ja, kako plešeš, če ne, zakaj ne plešeš). Potem si na tapeti, če nimaš v rokah alkota itd. Mah ne vem…nisem za ta špas. Pa se nimam za ne vem kako staro lol Všeč pa so mi večeri v družbi ljudi s katerimi se imam lepo. Na pijači, na taortici, na čveku…lahko tudi v undergroung clubu ;) Ali pa magari pri komu doma med igranjem enke ali kake druge (smešne) družabne igre. Glavno, da se imam fajn. A sem zato čudna? :D

SP — 2009-11-02 18:11:31

Ne vem kako bo zvenelo, ampak: v tujini je tole čist poštimano. Bo treba tja :). LP, S.

Mum — 2009-11-18 13:41:55

Ja, punce?! Kaj naj pa jst rečem? O letih, in ostalo…

Telefonska numerologija

Tue, 27 Oct 2009 20:58:29 +0100

Znani so izračuni na podlagi osebnih imen (ja, grozno je če starši dajo napačno ime), krajev, datuma/ure rojstva, ipd. Ampak na moje presenečenje sem zasledila (ker občasno pridno spremljam Twitter) tudi numerološki izračun telefonske številke. Temu sem se tako nasmejala, da sem mogla poskusiti. Kako, da ne saj imam dva telefona in dve številki, ki sem ju lahko sama izbrala ;) Da vam izdam skrivnost. Mislim, da sem dobro zadela. Obakrat! Vsota moja službene telefonske številke je 1 in ta izraža kratke učinkovite pogovore. “Pod-številki” pa sta 4 in 8 kar je še gora resnosti, odgovornosti, dela in vse je samo posel in sklepanje poslov. Kaj naj rečem - odlična izbira :) Privatno številko pa zaznamuje 5. In ta številka obožuje akcijo, spremembe, stalno prilagajanje, sporočanje sprememb (saj veste, da se za ta izračun izvedela na Twitterju), dogovarjanje. Tudi ena od “pod-številk” je 5, druga pa seveda 2, ki služi za sodelovanje, povezovanje IN posel. Da številki sem dobro izbrala. Očitno sem deloholik, ki se težko sprosti in dela tudi, ko se zabava. Hm…če dobro pomislim, sta tudi telefona temu primerno…mogoče pa je kaj na tem? Sicer pa poskusite same in se nasmejte!!!! :D P.S.: Če si je katera uspela iz tega izračunati mojo številko naj pokliče dobi nagrado; tiste, ki jo že imate…pa tako vedno kaj dobite, a ne ?! ;) “Izračun GSM-številke Tako kot vse v našem življenju ima tudi naša telefonska številka določene vibracije, ki si jih lahko numerološko ogledamo. Če imamo možnost izbiranja številke, imejmo v mislih, za kaj bomo primarno uporabljali telefon; za poslovne namene ali kot osebno številko … Dobrodošlo je seveda, da je v njej čim več številk, ki so potemtakem ugodne za njen namen, najvažnejša pa je njihova vsota. Postopek je nekoliko specifičen, lotimo pa se ga v dveh korakih: 1. KORAK: Seštejemo vse številke skupaj in si ogledamo dobljeno število, ki ima najmočnejši vpliv. 2. KORAK: Posebej si ogledamo prva tri in zadnja štiri števila. Prva tri števila podajajo splošen pomen; seštejemo jih skupaj in si ogledamo njihov pomen. Zadnja štiri podobno seštejemo, a si tokrat natančneje ogledamo tudi vpliv posameznih števil. Primer: 070 822 064 1. korak: 0 + 7 + 0 + 8 + 2 + 2 + 0 + 6 + 4 = 29 = 11= 2 2. korak: 0 + 7 + 0 = 7 2 + 0 + 6 + 4 = 12 = 3 Zdaj pa poglejmo še pomen teh števil: 1 – krajši pogovori, vedno nove teme; povezano z začetki Števila ena simbolizira samozavest, zato se včasih, ko nekoga ne gledamo v oči, lažje postavimo zase ali rečemo ne. 2 – klepetavost, povezovanje, sodelovanje Dvojka je simbol sodelovanja, zato je za posel zelo ugodna. Tako kot osem. 3 – radost in čustvena komunikacija Lahkotni pogovori, ki se radi igrivo zavlečejo, tudi izražanje čustev, podobno kot enka, ko ne gledaš v prelep par oči poleg sebe, je vse lažje … 4 – resni, odgovorni pogovori, povezani z delom, odgovornostjo … Pri številu štiri ni prostora za nepomembna besedičenja. Pogovori lahko postanejo celo težki in malo zamorjeni. 5 – impulzivnost, akcija, spremembe in vse, kar spada zraven – sporočanje sprememb, dogovarjanje, spreminjanje dogovorov, prilagajanje novemu položaju … Gre za neobremenjene pogovore o neresnih temah (žur, šport …). 6 – doma ali v službi? Vsi poznamo ljudi, ki nosijo delo domov. Vedno imajo telefon v rokah, bi lahko rekli. Šestica dodaja nežnost, razumevanje in podporo drugim, zato je najbolj prijateljska in svetovalna številka. 7 – duhovne sfere in podrobnosti Simbolizira iskanje podatkov o določeni temi, ki nas zanima. Vsekakor je prisoten vpliv duhovnosti in mistike, tudi skrivnostnosti in zadržanosti; obstaja tudi potreba po miru (takrat radi izklopimo telefon). 8 – posel in še enkrat posel Sklepanje poslov, lahko služi tudi za vzpostavljanje lastne avtoritete, kaže pa tudi na popolno osredotočenost na pogovor. 9 – zaključevanje in čustvenost Radi v jezi burno končate telefonski pogovor? Vas klic zlahka vrže iz tira? Izražanje čustev, ki pa so lahko pozitivna ali negativna, in pa krajši pogovori. (vir)”

Spam SMS

Wed, 21 Oct 2009 10:20:24 +0200

Verjamem v naključja, v usodo, v male zelene vesoljčke in globokomorske pošasti. Lahko, da sem nora, lahko, da sem iluminat in vem več :P

Zagotovo pa ne verjamem v “pošto sreče”. V smeti letijo kuverte z napisom “Vi ste bili izžrebani” ali “Prevzemite nagrado 100.000€”. Podobno doleti vse anglčke, psičke, mucke, škrate…. v mailih, ki prispejo, da me osrečijo samo, če jih pošljem naprej. Sms-i v tem stilu so pa že preživeti. O-o. Ne niso! Sem ga prejela (večkrat): “Drago vesolje. Zenska ki bere ta sms je lepa, na levelu, mocna in rada jo imam. Pomagaj ji da bo zivela svoje zivljenje na polno, varuj jo ko te bo potrebovala najbolj in ji daj vedeti, da ko bo s tabo bo vedno varna. No, zdaj si pa ti na vrsti. V 9 minutah te bo nekaj osrecilo ampak moras povedati 9 zenskam da jih imas rada z mano vred. :-) GO! RADA TE IMAM” Torej ta sporočila ne delujejo samo pri meni!!! Ostali še verjamete. Ok. Sem kulturno odpisala. Zadnjič. Svojo srečo bom skušala najti na drugačen način. Z dejanji. Z dejanji, ki so več kot nekaj klikov :D Vso srečo, pa vse najboljše!!!

Comments

The M. — 2009-10-22 09:15:12

Ljuba Špela, tvoj SMS se dojela…nisem tistih nekaj od daaaaaljnih znank (ki se sicer ne spomnijo NIKOLI name), ki sem jim bila za kvoto do 9. Sad :P For them I mean ;) Sicer imam pa raje čokolado kot sms…recimo čokoladni kolač?! ;) Hint-hint :D

Eva — 2009-10-21 16:25:04

Jst sm pa zbrisala. In dobila sem jih ziher ene 10. Pa so vsi mirne duše romali v koš!

Spela — 2009-10-21 16:28:16

Evo…krivec! Jaz sem ga poslala naprej…ampak mi je žal, da nisem izbrisala tistega pošlji naprej bla bla bla… Poslala sem ga naprej izključno zaradi vsebine. Tudi takšne maile pošiljam naprej samo, če mi je všeč vsebina :) No pri tem smsu se mi je zdela taka kul…pa sem pač poslala parim ljudem naprej ;)

Moja Kmetija

Sun, 18 Oct 2009 22:57:05 +0200

Ne, ne…naj vas razočaram. Ne spremljam tragokomedije na televiziji :P Zato pa sama zelo pozorno opazujem svoje njive, živali in drevesca. Ja, za vse je treba poskrbet, KER se splača ;) O čem blebetam?! FarmVille seveda!!!! Ampak pridelke je treba zelo skrbno pobirati kot tudi nagrade. S to igrico sem začela bolj po naključju (ker je prijatelj izjavil, da je obsedla njegovo mamo) in iz radovednosti. Ker res ne maram računalniških igric. In zakaj se igram? Hm…všeč mi je, ker lahko obiskujem tudi kmetije drugih, jim pošiljam darila in ker imam kup živalic. Sem še daleč od ranča konjev, a morda uspe. Pa nekako sem obsedla s tem še dragega. Se mi zdi, da tekmujeva kdo bo večji kmet :P Pa tako so se mi zdeli smešni ljudje, ki so stalno klikali Travian. Zdaj jih znam razumet ;) Samo igrico so mogli izzumit, ki ima luštne živalice. Na srečo je igrica v Flashu in je ne morem igrat z mobilnikoma. Fjuuu. No, nisem še tako daleč, da bi imela abstinenčno krizo brez tega klikanja, mi pa “požre” kar kakno slabo uro na dan….bo zdaj manj, ko imam že mehanizacijo ;) Me prav zanima koliko časa me bo še držalo to preprosto klikanje. Izkušnje kdo?!? Ah, se bom pustila presenetit. :)

Comments

Tanja — 2009-10-19 19:24:51

zveni mamljivo…. ampak NE! ne bom probala! … vem, kak je bo Travianom, preveč sem not padla, pa sem takrat še imela ogroooomnooooo prostega časa, zato zdaj raje z ničemer več ne poskušam :)

Eva — 2009-10-19 17:15:40

Nehi mi z DURSom prosim!!! :p

The M. — 2009-10-19 11:08:44

No, Eva, ti si že taka kmetica, da se moraš začet skrivat…te bo DURS obdavčil ;)

Eva — 2009-10-19 09:55:44

Ja jst sem tut kr tak poskusila, ker sem non stop dobivala vabila od “kmetov” Pol sem pa takoj čist not padla! Fajn je biti e-kmet ;)

Mrazzz

Tue, 13 Oct 2009 19:44:57 +0200

Ne maram zime, ne maram zime,ne maram zime, ne maram zime, ne maram zime, …ne motit moje mantre z obvestilom, da je še jesen. Občutek je isti! Zeeebbbbeee! :P Ja, jesen je lepa…veter romantično vrtinči listje po cesti. Pokrajina je pisana. Drevesa dobijo vse odtenke od rumene do rdeče. Pečen kostanj. Pa tudi mošt ni slab. Kaj je še? Aha, buče so tudi lepe (mislim tiste na njivah in ne tiste, ki se držijo vratu). No, ne maram jeseni. Predvsem, ker napoveduje zimo :P Za vse ljubitelje prehodnih letnih časov: imam pa rada pomlad, ker vem, da ji sledi poletje. In če sem iskrena - vse barve jeseni ugodno zamenjam za 28 stopinj C do decembra ;) Zdaj moram it pa iskat zimsko opremo … upam, da ne bo treba v šoping…. če mi verjamete :D

Comments

Emeta — 2009-10-14 22:16:18

Buče niso samo lepe, so dobre tudi za jest in razmišljat :) . In ko prideš na domov, je tako lepo toplo.

The M. — 2009-10-14 22:21:42

Hm…ni še toplo doma ;) Jutri se začne kurilna sezona…do takrat se grejem pa v nakupovalnih centrih ;) Še raje pa pod odejo ;)

The M. — 2009-10-17 23:54:12

Točno to…sej, če je mraz od sredine decembra do sredine januarja mi je fino. Kdo pa ne mara peciv, kuhanega vina in seveda veselega decembra na sploh :P

Tanja — 2009-10-17 08:35:32

Ppssssst! Da te ne slišijo preveč optimistične osebe in te bojo kregale, kako si negativna in pesimistična. V vsakem letnem času je treba uživat, baje… :P :P Drugače pa, se pridružujem tvoji mantri. Kaj čem? Sem pač zmrzljivo bitje :( :( Sej sprejmem mraz, ki pride decembra in postopoma. Ne pa oktobra in direkt skok iz 20 na 0 stopinj, to pa ni kul, niti zdravo za telo… Tak da jamranje je čist na mestu, ane? :) :) :)

Spletno nakupovanje

Thu, 08 Oct 2009 22:14:08 +0200

Nekako sem pristaš tega, da je treba blago poskusit predenj ga kupiš (žal mi tega pri nakupovanju čokolad ne dovolijo - kr neki ;D). In kreditnih kartic se tudi ne znam navadit (čudno, vem). Ampak ene stvari se pa da naročiti preko spleta:

takšne, ki se jih drugače sploh ne dobi
rabljene zadeve
stvari, ki si jih že nekje poskusil in se ti ne ljubi nazaj v trgovino
stvari, ki so preko spleta cenejše

No, pa sem se zaradi 3 in 4 točke odločila, da napadem trgovino s svojo kreditno kartico. Seveda je moglo iti narobe :P Začelo se je z blazno počasnim delovanjem spletne trgovine…mogli so imeti napako na strežniku ali nekaj takega, ker se poskusila z več različnih povezav. Ok…recimo, da počakamo, je le 15% popusta. Klikam…klikam. Plačilo po povzetju. Eeeee…kaj je že to? Aha, spet smo leta 1998 :P Joj. Prav, bom pa z gotovino lovila dostavljalca. Aha, samo Pošta Slovenije dostavlja. Pa nič znižanja stroškov dostave glede na količino (celo zvišanje, ko presežeš 100€). Hmmm… Prav. Rok dobave je 6 dni?! Kako?!? Em - naj povem, da je skladišče (sploh ne majhnega podjetja) v Ljubljani in artikli na zalogi :P In pridružujejo si pravico do spremembe cene…. Da vam o tem kakšna so navodila za vračanje artikla sploh ne razlagam :P Zgleda, da je spletna trgovina zelooo obširen pojem, ki ga niso vsi izpopolnili ;) Torej se mi obeta pot v Ljubljano…sobota je hitreje kot čez 6 dni :D

Blogerji smo malce mazohisti?

Mon, 05 Oct 2009 22:06:30 +0200

Kadar sem v avtu imam čas razmišljat (pisanje smsov, klicanje mi pač ne gre, ker vedno mislim na to kako mi bo pred avto skočila srna/maček/otrok) in danes sem se zagledala v lepo rumeno polno luno. Bil je nenavaden ponedeljek. Veliko preveč zgovorna sem za ponedeljek ;) Kar pa ni nujno slabo….pa pustimo :P Razmišljala sem zakaj pišem blog. Razmišljala sem zakaj vsi blogerji pišemo. Zakaj Had napiše popolnoma vse kar ga razjezi, zakaj Eva objavi vsako slikco od sina (ki ima celo svoj blog), zakaj M objavlja svoje čudovite trenutke ujete v objektiv, zakaj Špela deli z nami izvirne ideje za okrasitev doma, pa Mateja neznane kotičke in krivice, ki se dogajajo….lahko bi še in še naštevala. Do jutra. A sumim, da vsaj približno vem (če ne upoštevam kar ima vsak napisano na svojem blogu).

Življenje gre tako hitro, da nimamo časa uživati v trenutku. In če že uživamo si želimo, da bi ga lahko ovekovečili in delili še z ostalimi. Pri dnevni dozi vsega stresa je prav prijetno zvečer si ogledati dan še skozi slike.
Kadar nas nekaj ujezi ali razveseli spravimo to energijo malo naprej. V upanju, da bo sprejeta pozitivno. V upanju, da bo drugim ob tem lažje. Da bodo vedeli, da se bedarije dogajajo vsem.
Ker enostavno nimamo časa se dobiti z vsemi prijatelji, znanci, x-sošolci,…
In tudi, ker se tako pripravljamo na stres iz neodobravanja. Izrazimo svoje mnenje in se odzivamo na “napade”.

In zaradi vsega tega smo lahko močnejši ljudje. Lažje gremo skozi življenske “krizice”, ker znamo biti samosvoji. Ne odzivamo se s paniko. Za nas je vse majhna zgodbica, ki jo bo prekrila že naslednja objava.In vse kritike nam pomagajo lažje preživeti tiste res neprijetne resne stvari. Ko sem bila mlajša sem pisala dnevnik v zvezek…danes ga na strežnik. Pa ni bistvene razlike. Še vedno mi pomaga ohranjati spomine in mi prikrade smehljaj na usta, ko berem kaj za nazaj…In včasih…včasih se sploh ne spoznam več. Pa vendar sem prepričana, da se še vedno ista Manuela :P Ampak še vedno v večini stvari lahko najdem nekaj dobrega :D

Comments

The M. — 2009-10-06 09:30:49

Ja, tudi mene prime, da bi vse skupaj ugasnila…a kot ti potem za dosti prijateljev sploh ne bi več dobila informacij kako in kaj. Lahko pa, da bi začela več klicat in pisat sms-e. Nekako smo se prestavili na “javno obveščanje” in se ne kličemo več :( Enostavno si ne vzamemo časa za to. Kar se tiče pa FB frendov - vse, ki jih ne poznam sem pred časom izbrisala :P Ups! Nima smisla imet 1200 ljudi, če nisi podjetnik, bodoča zvezda ali kaj podobnega…se mi trenutno zdi ;) In ja…dokler bo več plusov bomo tu :D Btw: hvala…in mislim, da imaš strokovnjaka za slike in design doma; mu kar povej, da dobi dodatno nagrado za pomoč pri prenovi ;) Deluje ;)

Mateja — 2009-10-06 00:01:26

A veš, da zadnje čase podobno razmišljam o podobnih vprašanjih? ;) Velikokrat mi sploh ni več jasno, zakaj imam svoj profil na FB…pa zakaj pišem o krivicah in resnicah, ki jih po večini vsi spregledajo in jih tudi razprava na mojem blogu ne bo odpravila. In zakaj ne preneham? Blog je res nekako moj dnevnik, in tako kot si napisala, včasih prav paše stvari, ki nas tiščijo, zliti na stran bloga, ker nam je potem lažje…Glede facebook-a nisem tako prepričana. Motijo me neiskreni pogovori in hinavsko dobrikanje ter ogromno število “fake friendov”, ki jih ne potrebujem…torej zakaj vztrajam? :) Zaradi tistih nekaj posameznikov, s katerimi se vidim vsake toliko časa zaradi raznoraznih razlogov in tako ohranjam stike, poleg tega pa sem spoznala kar nekaj ljudi, ki mi bogatijo življenje, ki jih drugače ne bi. O določenih pa posredno izvem veliko več, kot v realnosti - kar me žalosti. Še ena zanimivost fb - veliko posameznikom je facebook orodje, s katerim lažje povedo, kar zares mislijo (beri: si upajo napisati tisto, kar nikoli ne bi rekli direktno v obraz). Dokler bom našla na obeh področjih več pozitivnih stvari kot negativnih, se bom posluževala tako bloga kot FB. ;)) btw. zelo všeč nova podoba bloga… ;) Js bi tudi… :)

Eva — 2009-10-09 22:39:35

Ej, tut jst sem že večkrat razmišljala ZAKAJ hudiča sploh blog, fb, twitter,… ? In ko se mi par dni kr ne da več,… pa si mislim da bi vse skupaj zaključila. Ampak ne! Mi je super podebatirati o tem in onem,… pa še super dnevnik je. Je lepo kdaj nazaj pokukat v spomine :D Anže pa upam da se bo orng nasmeju, ko bo gledal ka se mu je nekoč dogajalo, ko se še ni zavedal :D In zdej sledi meni naj super klik –> PRŠPONI mnenje! Dobra!!!

Adijo muc!

Sun, 04 Oct 2009 22:10:31 +0200

Nedelja ni ravno dan za nove začetke….načeloma. Vendar včasih pa paše. In tako sem se odločila, da Simona prepričam (torej mu nekajkrat povem, da bi rada imela to gor), da mi nastavi Twitter na blog. In ker je bilo to urejeno v nekaj trenutkih sem mogla rit dalje ;) In prišla do popolnoma prenovljenega bloga. Meni je všeč…paše v jesen in upam, da bo všeč tudi vam :) P.S.:Pa tudi na Twitter vam ni treba več skakljat gledat kakšne neumnosti mi gredo po glavi :)

Comments

The M. — 2009-10-04 22:18:47

Bo, bo…vse bo ;) “pršponi” = Simonova ideja :)

Eva — 2009-10-04 22:16:24

Hahaha –> PRŠPONI mnenje:D

Eva — 2009-10-04 22:15:53

Oooopa! Dobra sprememba!

Spela — 2009-10-04 22:15:30

Sam eno mačko boš pa mogla nekam pršponat :)

Vlada mi Venera!?

Fri, 02 Oct 2009 21:56:43 +0200

Horoskop. Hororskop. Zgodbice. Ali kako že to poimenujete. Astronomija do astrologije. Astronomija do religij. Vse je povezano. Zagotovo nekaj od tega resnično. Razlago prepustim Zeitgeistu. To zdaj ni to kar me muči k razmišljanju. Po betici mi blodijo horoskopi. Ravno danes sem slišala svojega fanta reči: “Jah, takšni smo pač dvojčki!” Oooooookkkej. To ni argumet. Ampak kakšni smo pa biki? Bikice se sliši neumno in krave slabšalno ;)

Ja, rojena aprila v znamenju bika. Moj vladajoči planet je Venera. Planet ljubezni, čutnosti in erotike. Ha?! Ok: imam boke, ozek pas in tisto čemur pravim prsa (pa ostale ženske organe). A je že ob enem pogledu vsakemu jasno, da so atributi Venere v meni globoko skriti ali so pa poniknili.Ljubezniva sem toliko kot ranjena mati tigrica - torej ljubeča do ozkega kroga ljudi in neobzirna do ostale populacije za katero se mi zdi, da hoče slabo. In če bi kdaj rekla “Takšni smo pač biki” bi se takoj začela smejati sama sebi.

Kako je lahko bik simbol ženskosti mi ne bo nikoli jasno. Nisem podobna grški Afroditi - v nobenem pogledu. Prej bi spominjala na Ateno (boginjo vojne). Hja, nekaj je hudo narobe. In ker zvezde ne lažejo mora biti nakaj hudo narobe z mano. No, ena stvari so pravilne: res sem trmasta, močna in vzdržljiva. Vse kar je slabega itak nisem :P Sicer pa kaj bi vam razlagala, saj veste kakšni so biki in takšna jaz pač nisem ;)

Comments

Urška — 2009-10-04 07:52:58

Ah, ja, kot dvojčica ti lahko potrdim, da imamo pa res neke tipične lastnosti, ki so skupne vsem :)

The M. — 2009-10-04 18:26:25

Aha…tipične lastnosti…kaj ko bi napisala knjigo za uporabo: Dvojčki - za trmaste bike ;D

Urska — 2009-10-06 17:03:34

Sure, why not? :) Samo potem moraš še eno za device, ampak ne, saj Aleš zna ravnati z mano. Sicer pa ja, podpiram idejo!

The M. — 2009-10-06 21:40:57

Ja, Aleš je pa res neproblematičen. Vsakič, ko sem sitna mi ponudi kekse, ko sklepa, da imam PMS. Vzorno :)

Urska — 2009-10-07 08:28:39

Ja, veš, jaz tega nimam (PMS namreč pri meni nastopi samo v obliki 1-urnega glavobola), pa mora malo druge razdajat ;) Tukaj ga kamot delim/odstopim ;)

The M. — 2009-10-07 08:48:42

Hm…pri meni je vsaj dan prej migrena :P In takrat sem verjetno (!?!!) tečna ;) Samo imam še druge izgovore…taki so fantje, ki imajo sestre :D

Rek dneva

Thu, 01 Oct 2009 20:04:18 +0200

Moja sobota

Sat, 26 Sep 2009 08:07:10 +0200

Spet je tukaj prehitro, ker sem jo že tako težko čakala ;) Sonce je vzšlo izza oblakov in osvetlilo dnevno sobo. Bi šla ven, a vem, da je še hladno. Zagotovo pa ne bom zamudila dopoldanskega vrveža v Celju. To je tisti najljubši del sobote, ki si ga preredko privoščim. Že razmišljam kakšen bo izgovor za odhod v center - zagotovo je treba še kaj kupiti ;) ADD1: No, moja sobota se ni odvijala prav nič po planu. Bilo je še veliko boljše!!! Dan sem preživela z raziskovanjem naše državice (včasih je prav zabavno se zgubljat), večer na praznovanju postaranja prijateljice, noč pa kot se spodobi v lokalu ;D

Comments

Spela — 2009-09-27 09:06:44

In…si jo fino preživela? Dopoldne v mestu? Drugič pokliči…:)

The M. — 2009-09-27 10:42:19

Seveda bi te poklicala, a sem do mestnega jedra prišla šele v času kosila…pa še to bolj prehodno ;D

Bivša (lastnica)

Tue, 22 Sep 2009 11:19:53 +0200

Ženskice! Zelo lepo ste me presenetile, ko ste pobrale torbice iz zavetišča še pravi čas. Upam, da bodo dobro služile. Saj ostala je še samo ena…tista z napisom. Malce preveč živahna, kaj? Za vsak slučaj dodam še slikce ostalih prebivalk zavetišča. ;) Ta vikend bom veselo praznovala…naslednjega grem pa ponovno v akcijo. Ljudje imamo vsega preveč in se ne zavedamo. Ali pa smo česa že naveličani. Na koncu bo pa še akcija z oblačili na Rdeči Križ (ali kje jih že sprejemajo). ;D

Comments

Mum — 2009-09-23 08:04:06

No, pa so me počakale… moje denarnice, fajn! Prnes vse! Lohk dam rdeči Daši? Torbico bom pa jst nosla, da veš! thanx, babe!

The M. — 2009-09-24 08:07:52

Dobiš, dobiš ;)

Ponedeljek...grrr...

Mon, 21 Sep 2009 11:00:07 +0200

Že tako nisem ravno navdušena nad ponedeljki:

vikend prehitro mine (sobota je dan za opravke, nedelja dan za obiske, zato zmanjka dan za moje lenarjenje)
treba je vstati z budilko
vsi na cesti so počasni
ljudje so sitni
takrat se vedno začne najbolj sončno vreme

Zagotovo bi se našel še kakšen razlog. In odločila sem se, da bodo moji ponedeljki bolj mirni. Da ne bom ob sedmih v službi, da bom jedla zajtrk in pila sveže stisnjen sok…pač prijeten prehod z nedelje. In skoraj mi je uspelo. Stopim skozi vrata in pogledam avto. Super. To bo pa res ustalilo mojo navado “ne hitenja”. In ravno na dan, ko sem se odločila razveselit nekaj prijateljic :P Nezadovoljno sem odložila stvari in odšla nazaj noter. Seveda se mi je dragi skoraj krohotal. Ponedeljki. Potem pa zelo hitro sezul moj avto (včasih je pa dobro prespat budilko). Kako je fino imet moške…že zaradi takšnih pripetljajev ;) V gumo se je zaril precejšen vijak :P Nesrečno sem zavila gumo in jo dala v njegov prtljažnik. In sva šla. Od avta sem se poslovila, od današnjega obhoda Celja tudi. Gumo sva peljala na Vulkanizerstvo Mulej. Pssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssshhhhhhhhhh je naredilo, ko je bil vijak odstranjen. In vse je postalo takoj tiho po eni injekcije nekakšne lepljive gumijaste mase. Rešeno v nekaj minutah. Dragi mi je gumo še privil nazaj na avtomobilček in veselo sva se odpeljala vsak na svoj konec. Tako kot bi se morala že zgodaj zjutraj ;) Ampak tudi ponedeljek pride včasih prav za ugotovitev kako zelo fino je imeti nekoga ob sebi, ki ti vedno priskoči na pomoč. Misija miren ponedeljek je prestavljena za 7 dni :D

Comments

ž — 2009-09-21 16:45:16

iiiiiii :P Tvoj prvi, lastni “gumidefekt” :D Bodi vesela, da si to opazila doma in ne kje na poti! uživaj! ž

The M. — 2009-09-22 11:06:19

Hahahahaha…je bilo tako hitro urejeno, da… ni bila pa prve zapolnjena luknjica na tej gumi :P

Glavobol in migrena

Thu, 17 Sep 2009 17:22:18 +0200

Da, imam težave. V glavi ;) Ne, nisem (potrjeno) nora :P Me pa včasih prime migrenski glavobol ali migrena. In ker so ti napadi kar dolgi se takrat more razpoloženje zelo hitro spreminja. Iz pobesnele ranjene tigrice se spremenim v komaj rojenega mačjega mladička, ki samo spi. In je ;) Jest je treba (če mi le ni slabo). In hvala vsem, ki mi pomagate z nasveti. Najbolj hvala tistim, ki me v takih trenutkih/urah prenašate ;) Ponovno sem dobila nasvet. Naj se izogibam kavi (no problemo) in čokoladi (ha???). Seveda pri meni slednje ne gre. Ampak, ker sem že toliko stvari preizkusila… Hm. Lahko ne jem nezdravih ogljikovih hidratov (bomboni, čokolada), ki mi denimo povzročajo migrene, a tako spremenim stopnjo sladkorja v krvi. Ki je pri meni precej vpliva na razpoloženje v glavi. Prevedeno: ko se mi zdi, da sem lačna me začne bolet glava itd…Ampak dolgoročno bi se verjetno kdaj izšlo.

Za popoln učinek bi morda morala upoštevati vse nasvete?!

Groza bi se bilo odpovedati vsem sladkarijam, mlečnim izdelkom, predelanemu mesu (bajbaj pršut), slanim prigrizkom (nič več prestic), pšenici in rži, jajcam, pomarančam, večini tablet (ene nam res pridejo prav), hrupu (pa bi šlo veselje do avta), tistim nekaj kozarčkom alkohola na leto, žvečilnim gumijem, soncu, cigaretnemu dimu (pa-pa prijatelji, ki kadite)…a recimo, da bi to šlo. Imam pa problem se izognit stresu (nekam bi se mogla zapret pred vsem), pomanjkanju spanja, hormonskim spremembam: menstruaciji (sprememba spola?), menopavzi (edina varianta je, da je ne dočakam :P), nosečnosti (ha-ha dobra), neprestanemu gledanju v ekran (tudi če grem za medicinsko sestro ne pomaga) in vremenskim spremembam (samo, če bi bila Storm). Huh! En zaprt laboratorij z umetnim ozračjem in skoraj sterilnim okoljem z nič stresa ter v pol temi. In ko bi se izognila že vsem mogočim in nemogočim faktorjem bi dobila migreno od pomanjkanja :P Zakaj se migrena pojavi ne vedo. Torej imam neznano sistemsko napako. Hroščka ;) Novejše programske opreme pa ne gre naložit. Me veseli, da ni preveč pogosta. Naj mi bo v tolažbo, da so hude migrene so mučile veliko slavnih ljudi, kot so Julij Cezar, Allan Edgar Poe, Lev Nikolajevič Tolstoj, Frédéric Chopin, Peter Iljič Čajkovski, Madamme de Pompadour, Karl Marx, Alfred Nobel, Friedrich Nietzsche, Thomas Jefferson, Sigmund Freud … Čudna tolažba. In kaj sedaj? Najprej se odpovem cigaretnemu dimu! ;D Pa tudi jamranju zaradi migrene, da vam prihranim nekaj Google-anja za rešitvijo. Sem se navadila na takšna stanja in če ni res res res res hudo delujem popolnoma normalno: delam, športam, hodim okoli…edino malce počasneje. :D

Comments

Tamara Zara — 2009-09-18 09:49:19

Huh sama sem imela nekaj časa nazaj (po prometni nesreči) hude probleme z migrenami. Trajalo je kakše 3 leta, migreno sem imela cca 3x/teden. In veš kaj mi je pomagalo? Kratka kava z limono. Seveda brez sladkorja. Nagravžno k pra…, komaj spravla po grlu ampak je pa delovalo. Poskusi :)

The M. — 2009-09-18 11:52:06

Hm…ja. To sem slišala, da deluje pri glavobolu. In celo poizkusila enkrat, ko me je bolela glava. Res nagravžno :) Žal ni pomagalo. Pri migreni bi me pa ta trik prisilil do bruhanja…se mi zdi :P

Spela — 2009-09-18 22:32:22

Ta zadeva pomaga…če imaš srečo. DO sedaj še nisem ugotovila za kako zadevo, ki bi pomagala, razen tableta (pa še to ne vedno). Kot veš, jih imam tudi jaz. Odpovedala sem se siru, pa pomarančam…vina itak ne pijem. Kadim tudi ne. Nekaj sem ga sračkala z odpovedjo mlečnim izdelkom, ampak jih je vsepovsod preveč. Uspelo mi je edino pri mleku…in enkrat vmes se mi je celo zazdelo, da je boljše…ampak je bila zgleda samo iluzija :D Tudi z določeno alternativo sem že poskusila, pa ni delovala :(( Ampak še nisem zaključila. Na vsak način bi se rada znebila ali vsaj omejila to nadlogo. I hate it(her)!! Jaz, takrat ko je, funkcioniram NE. Razen, če ni prehudo. Je pa res, da v službi nisem ravno v umirjenem okolju :D:D Če najdeš kako rešitev, javi! :)

The M. — 2009-09-18 23:12:45

Pa saj sem našla rešitev: rešitve ni in s tem sem sprijaznjena ;) Potem dieta od mlečnih izdelkov ni pomagala…sir here I come ;D

Spela — 2009-09-19 22:03:44

Z whiskey-om si jo že poiskusila pregnat? Baje širi žile in bi naj pomagal :D Sam ne vem v kakih količinah ;)

The M. — 2009-09-21 11:24:32

Da naj začnem pit? Hmmmm ;)A vodka velja? Bova skupaj ;)

Alma — 2009-12-08 16:34:07

Morda bo pomagalo. Mene so migrene (oftalmične oz. migrene z avro = svetlikanje pred očmi, temu je sledila slabost in nato hud glavobol)mučile v puberteti pa tja do 20-21 leta. Takrat me je nek zdravnik hotel prepričati, da nimam migren, da je to samo padec sladkorja v krvi in da naj takoj, ko začutim prihajanje glavobola, zaužijem glukozo v obliki Vitergina ali Dextro tablet/bonbonov. In meni je to pomagalo. Takoj, ko se je pojavilo svetlikanje pred očmi, sem pojedla nekaj Viterginov: slabosti ni bilo, glavobol pa je bil komaj opazen. Od takrat naprej vedno in povsod s seboj nosim Vitergin/Dextro kot sredstvo, ki mi zaustavi migreno (meritve sladkorja v krvi ob takem migrenskem napadu so namreč pokazale normalno raven). Od takrat se (začetki) migrene pojavljajo zelo poredko, leta in leta jih sploh ni bilo, zdaj, v predmenopavzalnem obdobju pa sem jih spet nekaj zatrla že v kali - z glukozo. Ko sem o tem govorila z zdravnico, je samo skomignila in rekla “zanimiv placebo efekt”. Kakorkoli, meni pomaga in morda bo še komu.

The M. — 2009-12-08 16:45:03

Hm…zanimivo. Meni je bilo rečeno, da nenadna sprememba sladkorja v krvi še poslabša zadevo :/ Se mi zdi pa vredno poiskusit. Hvala :)

Moj zadnji walkman

Sat, 12 Sep 2009 21:46:50 +0200

Te dni sem pospravljala omaro….kramo s “spominki”. Nasmejala sem se ob naboru predmetov. Joj, koliko spominov…če bi lahko nekam zapakirala smeh tega dne bi imela zalogo za vsaj deset let. Nekaj stvari je romalo na Simbio (komunalno podjetje), nekaj jih je obviselo na zunanji strani kontejnerja (če bo komu kaj koristilo), nekaj jih bo veselo zaživelo svoje second-hand življenje, za eno veliko škatljo pa je še vedno shranjenih. Med temi je tudi walkman. Nekako ga ni šlo vreči stran. Preveč ur mi je krajšal in me zabaval. In čeprav je moj iPod velik kot ekran na tej starini ter hrani neprimerljivo več glasbe, podtkov, slik, ne brni, se ne sprazni po dveh urah,… Še vedno je walkman kul. Old school kul ;) In ker sem se spomnila na Hadov blog sem ga mogla fotkat ;)

Comments

had — 2009-09-13 22:03:40

ta je pa cist damski :) zdej pa kaksno kaseto noter in na tek :)

The M. — 2009-09-14 07:54:44

Hm…takoj, ko bom začela s tekom z utežmi ;)

Yogi Bear je bil car :)

Wed, 09 Sep 2009 23:55:28 +0200

Malo heca….zgodba: včeraj sem se spravila na jogo. Zaradi zmernosti sem se za zajtrk izognila pilatesu, ker je eno pretegovanje na dan dovolj. Pa med službo en čaj s klepetom za kosilo (pa nek izgovor za koruzno pecivo). Po službi me je preganjal čas…in dragi na bližnji hrib. To je bila fajn malica. :) Tuš in glasbena (pač naglas radio, da me nekaj pomiri) dirka do termina za jogo.

Ob vstopu v dvorano so se mi zasvetile oči: vreče za boks, balonček, lutka. Yes! Aja, joga :P Sem potoček miru :) Začetnemu sproščanju je sledilo nekaj vaj, ki jim je sledilo sproščanje. In to je ubilo hiperaktivčka v meni. Ne, nisem zaspala. Postalo mi je slabo. Bravo vsem jogistom, ki se jim ne začne vrtet po uri in pol premikanja z zaprtimi očmi. Meni to ne paše. Ko zaprem oči spim, načeloma. In pred nekaj leti sem že poskusila jogo, ki je bila malce bolj aktivna. Oči pa smo imeli zaprte le med začetnim/zaključnim sproščanjem. Seveda je inštruktorico zaskrbelo, ko sem se ustavila; prijateljica mi je takoj podala DextroEnergy (cukr pomaga :D). Sladkorni šok je pomagal (pa tudi to, da sem dalje vse počela z odprtimi očmi). Na koncu vadbe me je še inštruktorica povprašala, če se ok: “Ja (ko sem končno zbrcala vrečo), samo jest ni bilo časa in pred tem sem malce tekla. Sta me že prijateljici kregali.” Samo pogledala me je: “Aha, ne bom nič rekla.” Zgleda, da je joga za ljudi, ki se znajo sprostit ali pa so nasploh bolj počasni :P Ali pa se vsaj pravilno prehranjujejo (to domačo nalogo sem dobila tudi jaz). Torej naslednji teden…ne vem. Zagotovo pa bom izbrskala kdo vodi boks v tisti dvorani in ali je tudi za dekleta ;) Pač me sproščajo aktivnosti…hmmm. Čeprav, če je Yogi medvedku uspelo bo pa še meni :) Saj ima zato takšno ime, ne?!

Quick and first unwrapping of an egg

Tue, 08 Sep 2009 21:48:11 +0200

Prav mogla sem poskusit nekaj novega…pa sem kupila en jajc ;)

Hm…kolikor se spomnim iz otroštva, mora bit tule cel svitek sličic :P

Opa…tole ja pa malce pocen različica temne čokolade s svetlo sredico…sta pa res dve barvi.

Aha…tudi jajček je dvobarven…vidim papir, a na otip je premehko, da bi bile to sličice…ups - zdaj so že nalepkice, a ne?! :P

To je to. Opcija ne-sestavljive figurice. Ker je september sem dobila učiteljico pando. Se mi zdi. Okus čokolade…..recimo samo, da ni takšen kot pri “stari kinder jajčki” :D

Comments

Spela — 2009-09-09 08:20:27

Tole je res kr neki čokolada. Kinder je le kinder :)

Opozorilo za ženske?

Mon, 07 Sep 2009 08:05:03 +0200

Jutro….kopalnica…tuširanje…pa se spomnim, da bi se lahko malo zmerila. Da vidim koliko maščob imam v telesu, koliko vode mi manjka in koliko vse skupaj tehta. S karakterjem vred ;) Predenj stopim na tehtnico se zagledam v nalepko. Pozor: Drsi kadar je mokro. - logično, da opozorijo tepke, ki stopijo na gladko steklo takoj, ko stopijo izpod tuša. Ne trešči površine s trdimi ali ostrimi predmeti. - eeee? Kako prosim? Ljudje nimamo navade s kladivom tolči po steklu, ker vemo, da se bo razbilo. Zakaj torej opozorilo?!? LOGIČNO! Je za tiste, ki jim tehtnica ne prikaže želenega rezultata in jo bi najraje zatolkle :) Aja, moja je še cela. Da je bila pa darilo od partnerja, takoj po novem letu…je pa druga zgodba ;)

Inglourious Basterds

Tue, 01 Sep 2009 21:15:46 +0200

Ogled tega fila je obvezen za vse ljubitelje črnega humorja, Quentina Tarentina, Brada Pitta ali Tilmana Schweigerja ;) Mene so kljub krutosti precej nasmejali. Sem se ponovno spomnila na simpatičnega nemca Tila…tudi ve? ;)

Comments

Mum — 2009-09-02 11:24:55

Ja, itak … mislim, Nemca…

The M. — 2009-09-02 11:48:12

Brada smo mal naveličani…itak je lep, ja :P

Avto je material

Mon, 31 Aug 2009 08:15:33 +0200

“Avto je samo material!”, zatrdi. In jaz se znajdem v precepu. Pa ne zato, ker bi imela bolezensko čustven odnos (ne častim ga, nima prednosti pred živimi stvarmi, je manj od telefončka :P), do svojega mehanskega konjička…no, vidite kje je dilema???? Ne?! Naj razložim. …bla-bla…prvi človečnjaki shodijo….bla-bla…lovijo hrano s sulicami….bla-bla…živijo v jamah….zelo dolg bla-bla…udomačijo nekaj živali in nekaj od teh postane pripomoček za transport! Do tukaj sem želela prit. Konja smo udomačili tudi zato, da smo lažje premagovali velike razdalje. Ljudje imamo radi konje še danes. Jaz še posebno. Te ponosne velikane zelo hitro vzljubiš. So pomirjujoči. So nekakšna oblika svobode. Divjine. Konji so pač zakon. :) A v današnjih časih imeti konja za domačega ljubljenca (za transportno sredstvo tako ni varinante)… to imajo le redki srečneži. Torej smo skozi čas izgubili ljubečega sopotnika in pridobili zelo hiter kup kovine, gume in plastike. Ok. Avtomobili so tudi zakon! Ker so zelo priročni :) In večina ljudi v razvitejšem svetu ima avto (ali si ga s kom deli). Pa odnos do tega?! Ni ravno živo bitje, ampak nekaj na njih je privlačnega za ljudi. Nihče mi ne bo rekel, da nikoli še ni videl avtomobila nad katerim bi bil neznosno navdušen. Pa naj bo to Ferrari, Hummer, Rolls Royce, Aston Martin, Mercedes, BMW, Audi,….nekaj… vsakemu pač svoje :) In vsa tista ljubezen do konj je mogla nekam it. In je šla…do avtomobila :) Kar spomnite se MTV nanizank The Cribs. “Moj jekleni konjiček je….” “Moj avto ima 283 konjev!” Dokaz, da nam je mar za ta sklop pločevine. In tudi ti potrebujejo nego - pranje, voskanje, sesanje. Pa seveda redne obiske avtoceste, da niso zakrneli. In tako se obnašamo do avta drugače kot do pralnega stroja ;) Da se vrnem na začetek. Zato me razjezi, ko kdo, ki opraska tuj avto izjavi, da je zanj avto samo potrošni material. Da, do neke mere je to res. Ob nesreči, ko sem bila z eno samo prasko je bil avto res potrošen material (ki ga je bilo treba odplačat, a me je rešil resnih poškodb). Ob raznih manjših nezgodah pa je slika drugačna. Vsaj po moje. Tipičen primer: v reviji vidiš nov model VW Passata (pač po naših standardih), greš v salon in je predrag. Počakaš mesec dni na akcijsko ceno. Jupidu - greš in naročiš avto. Čakaš ga skoraj dva meseca zaradi barve. Med tem časom že daješ (vsaj) četrt plače za poplačilo nakupa. Končno ga dobiš. Dan je sončen tudi, če ni. Mine teden, mesec… Avto je star tri mesece. Ravno greš iz službe in vidiš kako ti ga nekdo na parkirišču simpatično odrgne (pa tako dolgo si čakal na to barvo). Prihitiš poleg, izstopi in pogleda: “Eh, sam praska je. Sam, da je z nami vse ok.” Ostalo prepuščam vaši domišljiji. Meni BI v takem primeru zelo dvignil pritisk (in nivo nesramnosti). Ker kaj se ti pa lahko zgodi pri 5km/h, če obdrgneš ob drug avto??? Seveda me vsi, ki jim je bil avto podarjen (ali je služben) ne bodo razumeli. Pri stvareh je vedno tako. ;) Na srečo je moj star, je bil že rabljen in ima kar lepo število praskic. Zato so mi vsa potencialna razburjanja prihranjena :) Vseeno pa ne maram brezbrižnega odnosa ljudi, ko uničijo tujo lastnino. Hm…če bi imela konja bi bil zdaj ravno v pravih letih in praske bi se sproti celile. Mislim, da potrebujem konja! ;)