Začetnica Na Blogu on mačkasi

tumblr.macka.si

Sun, 27 Jun 2010 15:03:32 +0200

Evo. Pričela sem s svojo lažjo različico. Zdaj jo lahko ima vsaka ženska (ali moški, da je le bloger ;D). Stari blog bo ostal kjer je, dobil pa je hčerinsko vejico na tumblr-ju. In sicer - http://tumblr.macka.si/ Spet nova igrica, spet nov blogec. Urbana mačka …light! Torej: ko se vam bo zdelo, da dolgo ni nobene objave samo dopišite tumblr v URL in že boste tam ;)

Comments

Spela — 2010-06-29 15:33:38

A komentarjev pa ni na light različici, al sam jst ne najdem?

The M. — 2011-04-18 18:42:11

Imamo :)

Mum — 2011-04-17 17:48:14

Se imate res tako noro, kot izgleda na fotkah?!!!!!!!!!!!!

The M. — 2011-11-04 20:15:16

ni vec…

Nakupovanje!

Mon, 28 Sep 2009 22:46:21 +0200

Hm..ok. Javno priznam: nisem divja nakupovalka in še kadar kar res potrebujem sem neverjetno izbirčna. Na koncu se odločim za klasične stvari ali pa popolnoma nenavadne. Vmesne poti ni. In zdaj me zanima kam greste ve po nakupih? Katero trgovino imate najrajši? Jaz sem precej nomad ;) Najdem si stvari v Mangu, S.Oliver-ju, Zari, Miss Selfridge, Esprit-ju, Guess-u, DKNY-u, Street One-u, Doroty Perkins __… pač odvisno kaj iščem. Seveda imam veliko raje trgovinice v tujini - sploh kadar kupujem torbice :) Večjo težavo imam najti čevlje zase, ker so mi zelo redki všeč + udobni! Torej: kje ve najdete največ? Hvala za sodelovanje…bom rekla, da naj vam dajo kak procent popusta potem v trgovini.

Comments

Spela — 2009-09-29 17:01:23

No, jaz se še vedno najraje vrnem v H&M…kvaliteta primerljiva s ceno. Najdem tudi dosti na otroškem oddelku :) Jah, pri cotah nisem preveč ”aklih” in so mi ”firme” predrage. Tu pa tam najdem kako stvar v New Yorkerju…pa se že konča :) Športni čevlji so mi naj naj Merrell, čeprav mi zadnje čase modeli niso najbolj všeč. Udobnost je pa res na višku.

The M. — 2009-09-29 20:12:00

H&M je super za nogavičke, ja ;) Na otroškem oddelku sem pa že kupovala majčke za poletje…pst! ;) kar se pa cen tiče: če mi je všeč, res všeč, požrem skoraj vsako ceno (blagovna znamka je čisto naključje). Je pa res, da so bolj zanimivi kosi vedno v “ta dragih” trgovinah :P Se je pa pri Hadu razvila cela debata kaj se splača plačat in kaj ne: http://www.had.si/blog/2009/09/28/brand-names-zakaj-placujemo-ce-bi-morali-oni-placati-nam/ Mene zanima bolj izvirnost: http://e.delo.si/obleka/index.php?go=4,1,10

Eva — 2009-09-30 09:33:58

No, sej mi sploh ni treba nič napisat, ker je Špela povedala vse. Ok, za čevlje mi je edino vseen kje,… sam da niso dragi in da so mi kul. Drgač pa H&M, C&A in NewYorker. To je za mene. Normalne cene in fajn cote. Za firme mi pa dol visi. Ti dnevi so mimo.

Prvo leto!!!

Fri, 28 Aug 2009 01:00:18 +0200

Takole: na današnji dan leta 2008 sem začela pisati spletni dnevnik…in še vedno ga pišem…videti je, da ga nekaj časa še bom, ker me zabava. :) Hvala za pozornost…grem razmišljat kako bom praznovala…lahko bi se kam povabile in dam za sladoled :) :* :* :*

Comments

The M. — 2009-08-28 19:38:46

1. Hvala. 2. Sladoled? Jah…a si se kam povabila ?! :)Nič praznovanja danes :(

Mateja — 2009-08-29 12:15:19

Vse najboljše Mačka! :)) Še naprej ti želim veliko vztrajnosti, zanimivih zapisov in fotk ter neskončno zabavo ob obloganju! ;) lp

The M. — 2009-09-02 11:48:40

Uuuu…sem že preveč vztrajna ;)

URŠKA — 2009-08-28 18:21:54

Jupiii in kje je sladoled?

had — 2009-08-28 11:12:24

usetanartabuls :) se na mnoga leta

Spela — 2009-08-28 17:04:43

Jeeej! Čestitke!

Mum — 2009-09-02 11:27:33

Hey! Sladoledna fešta že mimo?! Too bad!

The M. — 2009-09-02 11:47:47

Je žal niti ni bilo :P

Javno opravičilo ;)

Mon, 24 Aug 2009 21:37:11 +0200

Se opravičujem vsem levom in devicam. Da, stavek je pravilno napisan! Mislim na slavljence v avgustu, ki sem jim neslavno pozabila čestitat na njihov rojstni dan. Se kesam, bo naslednje leto bolj pozorna. Sploh pa…česa se pa veselimo, samo starejši ste ;) JOKE!

Ko izginem...

Sun, 23 Aug 2009 20:43:45 +0200

…to ne pomeni, da sem pozabila na vas. To pomeni le, da imam toliko dela, da ne utegnem priti niti do računalnika :P Za menoj je naporen/nor/garaški vikend in kaže, da bo tudi naslednji teden minil v tem stilu. A ko pride september bo več časa za vse…vsaj tako se mi zdi :D

Comments

Spela — 2009-08-24 21:06:40

Working girl :) Sva opazila, da nimata časa ;)

The M. — 2009-08-25 15:37:35

@Spela…saj bo…septembra bo vse lažje :) @UrŠka…ne, oba garava kot črna živina in sva tečna kot ose ;)Hvala. Boš prišla raje na test,ko bo konec..ali pa vsaj blizu konca ;)

URŠKA — 2009-08-25 15:01:53

Saj vemo, da nisi pozabila na nas. Upam, da boš vse uredila tako kot je treba.Verjetno si tak sama za vse. Če pa boš potrebovala kakšno pomoč ti sam pokliči. Sem ti še dolžna eno pomoč pri čiščenju. ČAO ČAO

Do gradu Trakošćan z motorjem

Tue, 18 Aug 2009 22:47:53 +0200

Na tej poti sem ugotovila, da motor le ni tako slabo prevozno sredstvo (ob dobrem vozniku). Popolnoma spontan izlet, ki se z avtomobilom ne bi nikoli zgodil je izpadel popolno. :) Prva točka je bil prelep in vzorno vzdrževan grad Trakošćan na Hrvaškem. Glede na lokacijo in možnosti piknikov, ribolova, kolesarjenja, teka, …je bilo res čudno, da sva šele zdaj zvedela zanj. Hja..dobro je imet prijatelje, ki ti pokažejo kaj novega. ;) Najprej smo punce dobile svoj sladoled Magnum. In samo prijatel je imel kune, da smo skakali kot otroci, ko smo hoteli kaj kupit ;) Potem smo šli na eno pijačo. Je bilo potrebno, ker smo bili že z mislimi na poti nazaj (kakšne blazne kolone na meji smo obvozili)-joj. Temu pa je sledil sproščujoč sprehod okrog jezera. Midva seveda v škornjih (saj veste, izlet ni bil načrtovan) :) Večino časa smo hodili po gozdu = senčka. A po nekaj kilometrih je bilo že zelooo vroče. In ker se vse lepo enkrat konča…ko pride večer smo se poslovili od gradu. Se bomo še kdaj vrnili - s športno opremo. na poti domov smo se sestradani oglasili v domači ribogojnici na postrvicah…Mmmmm…in imele so pol metra!!! Ok, morda malo ribiška; vendar pod 40 cm niso bile. :) Konec poročila o najboljši vožnji z motorjem: pijača-sladoled-pijača-športanje-poln krožnik ribe. Mijav ;)

Comments

ž — 2009-08-19 11:12:52

no vidiš, počasi se boš tudi ti predala užitkom in svobodi, ki jo nudi motor ;) še malo, samo še malo, pa ti bo postalo všeč :D kr tako naprej (Simon -vsaka čast, če ti to uspe ;) )

Mum — 2009-09-02 11:40:17

To bi jst tud…No, ne z motorjem! Mi morš povedat, kok’ se pride do Trakošćana…

The M. — 2009-09-02 11:47:25

No…delat, ne pa neumnosti razmišljat :P O: Mimo Rogarca, čez mejni prehod…in si tam. Ni težko. ;)

Motor VS. veter

Mon, 17 Aug 2009 11:26:02 +0200

Še eno priznanje. Zelo rada imam hitrost, adrenalin, vonj bencina, zvok motorja (ok - ne od vsakega avtomobila; svojega lepo “zadušim” z glasno glasbo - hvala bogu za obratomer), pranje, sesanje, skratka vse kar ima vezo z avtomobili. No, ene od teh stvari veljajo tudi za motorje. Tu se pa zatakne. Seveda ne vozim - mislim, da sem štorasta baba kar se tiče enoslednih vozil :) Zdaj ni treba tega prav vsem potrdit. :P Torej…morje, sonce, otok. Grčija. Čelade niso obvezne. In ja padla odločitev, da najameva za nekaj dni motorček. Maksi-skuter. S čeladami, ki nista bili niti Č od čelade. Jeeeej! Saj pri počasni vožnji je šlo, že pri 70km/h me je konkretno dvignilo ob vsaki grbini (in punce verjemite, da sem bila ob obilici hrane težka. Kamenči so se veselo zaletavali vame. Lahen vetrič se je spremenil v močne sunke, ki so me dobesedno prestavljali po motorju 8motor se seveda ni dal in je šel svojo predvideno pot). In ta igra je trajala le dva dneva. Jupidu! Po tej izkušnji sem se jim odpovedala. Pa sem ta vikend spet poskusila. S svojo čelado, škornji in novimi rokavicami…takimi res dobrimi ter veliko boljšim motorjem. In sploh ni bilo slabo. Bilo je super! baj, baj kolone ob meji - mi gremo lahko mimo. Aja, tudi veter ni bil več moteč ;)

Gremo na pijačo?

Sun, 16 Aug 2009 21:00:14 +0200

Moram priznat, da nisem človečica, ki bi lahko cele dni sedela na pijačah. Zakaj bi, ko se da pa tako super pogovarjat med sprehodom, pohodom, tekom, …skratka neko aktivnostjo - četudi je to le nakupovanje :) Ampak so lokalčki, ki premamijo s svojo ponudbo. Eni imajo dobre koktajle, drugi sladoled, tretji - SEVEDA- odlično ekipo za strežbo. ;) Ampak na spletu sem zasledila tako posebno ponudbo pijač, da… V tak lokal bi hodila pa le steklenico gleda…in večini bodo spodnje fotke ogabne, a meni so HUUUUUDDDEEE!

Za tiste, ki se bojite pajkov morda kaj drugega? :)

Še vedno niste prepričani? Kaj pa sočna kombinacija v vinu?

Ok, dovolj zgražanja. Priznajte, da za pogledat bi bile pa te stvari zanimive. Saj so v majhnih flaškah….raje pa ne razmišljam kako jih sprevijo tja. :( Več najdete pri viru slik.

Včasih razmišljam....

Tue, 11 Aug 2009 16:47:56 +0200

….res samo včasih. Večino časa počnem stvari nagonsko in brez razmišljanja. Kar se ne konča vedno dobro, a bi bilo veliko slabše, če bi razmišljala! Se mi dozdeva. Moja domišlija je neizmerna. In zna zaiti na najbolj neverjetne konce možgan. In potem tuhtam, kuham, se jezim, smejim ali pa enostavno ne počnem ničesar. Imam čudne dni. Ko misli podivjajo in ni nič na svojem mestu. Ne osebe, ne kraji, ne stvari. In danes bi najraje prespala. Pa tudi včeraj in dan poprej. Rada bi si spočila, pa ne znam mirovat. Se prespala, pa se mi zdi, da nimam časa spat. Rada bi vse kar še ni…ampak samo, če je boljše od tega kar že imam :)

Želva?!

Mon, 10 Aug 2009 06:30:33 +0200

Bil je prelep dan na Kosu. Izlet po mestu. Pot nazaj proti hotelu na večerjo. In malo pred hotelom rečem: “Želva, želva je bila!” “Pa kaka želva, ti si nora. Kr neki vidiš!”, dobim odgovor. Takoj reagiram: “Ja, je bila. Obrni no.” Obrne. Pelje nazaj. Parkira. Greva iz avta in gledava ob cesti. Seveda ne najdeva ničesar. in ker je splošno znano, da želve niso ravno hitre kot zajci me ima zdaj še za alkoholizirano. Aja, pri kosilu sem res nekaj spila, a to je mnoooogo ur nazaj. Ko to ugotoviva ostane le še, da sem zmešana. In od tistega dne dalje….vsakič, ko sva šla mimo: “A greva iskat tvojo želvo?” Grrr. ;) Pa res sem jo videla :) Verjetno vam ni treba povedat, da je šel na net pogledat, če so tam okrog res kopenske želve. Mislim no! Seveda so, če sem jo videla :D

Comments

Eva — 2009-08-10 09:49:17

Hihihi, potem pa le hitro na Zakintos! Tam jih je v vodi polno! :D

sIMON — 2009-08-10 21:08:07

Ta “on” ima ime. In jap, pijana si bila.

The M. — 2009-08-11 16:39:11

@sIMON - popravek “Bil je prelep dan na Kosu. Izlet po mestu. Pot nazaj proti hotelu na večerjo. In malo pred hotelom rečem Simonu: “Želva, želva je bila!” “Pa kaka želva, ti si nora. Kr neki vidiš!”, dobim Simonov odgovor. Takoj reagiram: “Ja, je bila. Obrni no.” Simon obrne. Pelje nazaj. Parkira. Greva iz avta in gledava ob cesti. Seveda ne najdeva ničesar. In ker je splošno znano, da želve niso ravno hitre kot zajci me ima Simon zdaj še za alkoholizirano. Aja, pri kosilu sem res nekaj spila, a to je mnoooogo ur nazaj. Ko to ugotoviva ostane le še, da sem zmešana. In od tistega dne dalje….vsakič, ko sva šla mimo Simon vpraša: “A greva iskat tvojo želvo?” Grrr. ;) Pa res sem jo videla :) Verjetno vam ni treba povedat, da je šel Simon na net pogledat, če so tam okrog res kopenske želve. Mislim no! Seveda so, če sem jo videla :) "

Našla viteza

Sat, 08 Aug 2009 11:25:37 +0200

29.7. Večer je bil. Idiličen večer v Kosu. Center mesta živi. Po promenadnem obhodu se zdi za pijačo najbolj primeren lokal z živo glasbo. Tako že pol ure srkam (preveč) sladek (grki so pač ekstremisti pri tem) in močan koktajla in uživam. Glasbenik v bistvu igra pred lokalom…vse rokerske uspešnice, ki se jih gostje uspejo spomnit. In tip je blazno dober! Ko se odločim, da je dovolj rocka in z očmi iščem natakarja - jaz sem tista, ki je zadložena za gotovinska plačila - se zdi moja torbica nekam prazna. Nikjer ni denarnice! Da, zadnji dve uri pazim na torbico in ogledujem mimoidoče kot lačen volk pazi sredi zime ulovljenega zajčka pred drugimi plenilci. Vedno bolj živčno brskam po vrečasti torbici, a vsebina se ne spremeni. Se pomaknem pod luč. Krep. Denarnice res ni notri. Aja…ne, niso mi je ukradli. Pustila sem jo v sobi (me na mojo srečo tokrat pomiri moj prej malo luknjast spomin). Hitra menjava planov in temu primerno menjava torbic lahko ima takšno posledico ;) Seveda nisem bila sama. Na srečo. Sicer bi šla pomivat posodo. Telefona že ne bi založila :) In tako je šel on na “sprehod” po ulicah do najbolj dostojnega bankomata, se po 10 minutah vrnil in plačal račun. Hja. Rešena nočnega pomivanja posode :D NAUK: včasih vitezi ne potrebujemo belega konja in meča, da te lahko rešijo iz neprijetne situacije :D

Adios pa zdravi ostanite

Mon, 27 Jul 2009 06:45:40 +0200

…tudi jaz grem na dopust. Končno in spet :) In bo ponovno zatišje pred mojimi neumnostmi :) Se bom pa zagotovo kaj oglasila na Twitter, ko bom mogla kaj pohvalit ali grajat….. itak ne morem brez neke oblike netkanja (druženja prek spleta). Se beremo :)

Piknik prostor....

Sun, 26 Jul 2009 10:31:18 +0200

….ki ga vaša navigacija ne najde :P Malo je težava tudi v tem, ker je hišna številka 1 v dolilni, številka 5 že visoko in daleč stran na hribu. Malo sva se lovila, a nagrada je bila. Zelo lep kotiček sredi nikjer :P Če ga boste iskali nikar ne verjemite navigaciji in ne peljite v Dalniji vrh na hrib…mlini so ob vodi, voda pa v grapi med hostami. Za kakšnih 10 nezahtevnih ljudi je urejeno tudi prenočišče. Sicer pa je prostora za nekej 60 veselih piknikašev :) Pa še zavidljiv podatek: ni bilo komarjev :)

Comments

Spela — 2009-07-26 10:45:28

Plac je zelo lep! Kje je pa mesek? Pa kje si ti? in ostali piknikaši? ;D

The M. — 2009-07-26 22:16:25

Emmmm….je bil familjarni piknik, pa nisem hotela bit vsiljiva ;) Hrana je bila: vse od divjačinskega bograča do pečene zelenjave in mladega sira. Pa torta, potice, keksi.. Popolnoma preveč vsega ;)

6 Pack čukur - En lep dan

Sat, 25 Jul 2009 13:41:38 +0200

Tako čudovit poleten dan je bil včeraj…zbudila sem se v hlad in oblake. Opaziti je bilo sledi dežja, da nočnega vetra in loputanja oken kot v grozljivki niti ne omenjam :P In ob takih dneh mi gre po glavi samo en komad, En lep dan :) In sedaj sem ga dočakala. Over and GO OUT ;) No…tole spodaj je pa 6 pack :) Ni pa Čukur ;) Meni je bila pač ta slikca bolj všeč ;)

Za pogumne!

Fri, 24 Jul 2009 15:23:50 +0200

Moram priznat, da ene lastnosti pri ljudeh naravnost občudujem. Najbolj pa to, da živijo svoje življenje ne glede na to kaj drugi mislijo, rečejo, zahtevajo od njih (v mejah normale - šefe je treba ubogat ;D). In spet sem bila pozitivno presenečena nad Evo in Gregorjem. Taprava sta! Uživata življenje in se ne data moti z malenkostmi. Upam, da se tudi Anže tega “naleze”. In, da se tudi jaz opogumim po tisti tatoo, ki ga bi rada že nekaj let :) Oglejte si sami!!!

Comments

Nives — 2009-07-24 15:43:17

Upam da se čim prej opogumiš ;))

The M. — 2009-07-24 16:27:29

Bom, bom. Tudi ti? ;)

Eva — 2009-07-24 16:37:41

Nič čakat, hitro v tattoo studio. Ko (če) je želja je treba kr v akcijo. Nima veze kaj mislijo drugi o tem,… živimo samo enkrat. No komaj čakam da vidim tvojega. Pa hvala za tole objavo. Jo je bilo super prebrat ;) Tudi midva upava da bo Anži nalezen ;)

Nives — 2009-07-25 08:09:27

Sem se že, pred 5.leti :) Se popolnoma strinjam z Evo: če je tebi všeč in si to želiš, pol nč čakati… ;) :)

The M. — 2009-07-25 13:30:16

@Nives… a? kako, da nič ne vem o tem? ;)

Nova gripa in denar

Fri, 24 Jul 2009 14:57:11 +0200

Bojda se prenaša z bankovci/kovanci. Joj. Torej šopingi odpadejo. In vse ženske v strahoten jok. Drage moje, rešitev je v kreditnih karticah! Zadevice so pralne ;) Zdaj me bodo pa grdo gledali vsi proizvajalci plačilnih plastik virtualnega premoženja. Joj… morda jih bodo pa naredili še bolj trpežne ;) Poleg tega naj opozorim še na eno dobro lastnost: ko plačuješ s kartico dobiš isto kartico nazaj. Je kdaj komu uspelo to narediti z bankovcem? Jaz dobim vedno manj nazaj ;) Tisto o limitih in velikem računu naslednji mesec pa … eh, nismo še tam ;)

Ni časa...

Wed, 22 Jul 2009 19:58:12 +0200

…da spet sem tam. Delo, delo, delo! Tokrat preurejanje stanovanja :P Naj rečem samo, da imam “muskelfiber” od pospravljanja, nosečniško zatečene gležnje in da me noge tako bolijo, da sem raje v visokih petah, če grem od doma - le da ni ista višina ves dan. Saj bo…vse bo. Sploh DOPUST! :)

Comments

irena — 2009-07-24 15:29:18

nosečniško zatečene gležnje? kdaj pa bo? a sem se ujela na limanice?

The M. — 2009-07-24 16:28:05

Ne, ne…samo tako so bili videti. Treba je počas začet…najprej psa ;)

Poletje v Celju

Sat, 18 Jul 2009 12:40:13 +0200

Včeraj sem bila po daljšem času v mestu s Črtasto. In bilo je prijetno preveč vroče (kar zdajle, ko slišim zunaj dež zelo pogrešam). Šli sva si pogledat Mestno plažo. Hmmmm…za ta kraj sem že slišala. Predstavljala sem si mestno plažo kot je v velikih evropskih mestih…ali tako kot ima urejeno Dotik na Zbilju. Predstavljala sem si palme, pesek, ležalnike, senčnike, okrogel šankec (kot je bil davno nazaj pred “občino” predno so naredili Kavarno), … in “dobila” sem kiosk kjer nudijo pijačo, mešanico stolov, mizic, visečo mrežo, par ležalnikov, opazen kup knjig in dva kemična WCja. No, to ni mestna plaža…upam. Bolj je Piknik scena ;)

Mi je pa všeč, da so se odločili oživiti mesto in komaj čakam, da bo kaj na Špici. Na zunaj je videti super!!! Morda bo pa naslednje leto že res kje kaj podobnega plaži sredi mesta (upam, da si bo kdo drznil ta podvig)…samo ime ni dovolj :) Je pa odlično zbirališče za sprehajelce kužkov ali mlade družine. In je padla odločitev za Kavarno v centru. Kar se mene tiče…hotela sem melonin ali pistacijin sladoled ;) Slednjega sem dobila, pa tudi naval smeha zaradi “nove slovenščine” :P

Comments

The M. — 2009-07-20 09:52:14

Tale plaža pa…ja. Enkrat, ko bom sprehajala psa - takrat sem primerno oblečena ;)

Spela — 2009-07-19 21:35:52

Tenkju za aloevera ”flašo” :D Bilo je prijetno, v kratkem ponoviva :) Danes preizkusila mestno plažo…pa je kul :)

VW na treh kolesih

Fri, 17 Jul 2009 23:34:14 +0200

Takole sem srečala na novo rojenega pradedka Volkswagna. pa še prave barve je bil. Seveda sem takoj začela iskat telefon, da ga fotkam in mi tisti zadaj sploh niso zamerili 3 sekundne zamude pri speljevanju (gori že zelena za desno). Se mi zdi, da je še motorist (?)malo počakal, ko je opazill moje nerodne manevre, da bi ga slikala. ;)

Kače, žabe, kuščarji

Fri, 17 Jul 2009 08:07:13 +0200

…bodo moji novi ljubljenčki. Ker me letos napadajo komarke! Grrr… In to takšne, ki so bile pod vplivim Černobiljske eksplozije :P Po službi se odločim za hribolazenje pri 32 stopinjah. Po senčki, gozdu. Ja pa ja. Po prvih treh vzpetinah sem imela okrog sebe cel roj mrčesa. In to takšnega, ki pika. Najprej sem jih še pustila - naj jedo, saj je za vse dovolj. Po 10 pikih sem jih začela frcat stran, po petstotem poskusu pristanka in hranjenja sem jih že z živčnim nasmeškom morila. Hudičevke male. Verjetno mi ni treba posebaj poudarjati, da sem dol grede tekla ;) Mir pred komarji, se mi je pa hrošč zaletel naravnost v desno oko. Joj. Bom mogla najt drug poletni šport :( Sedaj sem videti kot pubertetnica z goro podkožnih mozoljev. Še dobro, da je večina pikov na hrbtu :P Ampak zmagovalka je pa tista, ki me je pičila v desno roko.

Naredila mi je pravo deformacijo (na sliki se slabo vidi), ki je videti kot zaprti zlom. Pa še nekaj ni vidno na sliki! To srbi!!!!! VOJNA komarkam! :P

Comments

The M. — 2009-07-20 09:51:28

Zdaj je že splahnelo in je le še malo boleče. Preživela :)

Spela — 2009-07-19 21:36:34

Sej se vidi bula :( Nemarne komarke!!

Ljubljana je bolana III.

Thu, 16 Jul 2009 04:15:42 +0200

Najbolj lušn kameleon v celem mestu. Ampak je imel en bug! Ni se stapljal z okolico. Niti barve ni menjal. Kako to vem? Ker sem ga videla na treh koncih. Naju je pa s prijateljico ogovoril. To je pa kul lastnost za domačo žival :) In baje govori več jezikov @ Lingula

Po Logarski dolini

Sun, 05 Jul 2009 22:02:40 +0200

Danes sem se zbudila v čudovito jutro. In to tako pozno, da je bilo treba za ne-zamujanje na motor. In sem šla. naj vas vse pomirim - nimam izpita za motor in ga ne vozim. Sem samo (občasna) sopotnica. In danes sem na poti doživela skok preko grbine (zanič ceste imamo), dež med soncem in seveda dež :P Kosili smo pa pri Govc. Bilo je domače. Vse! Okolje, hrana, osebje in celo gostje. Vsi sproščeni, nasmejani, prijazni. Odlična izbira za sproščujočo nedeljo. Hrana je pa res domača domača. Kmečki turizem pač ni za urbane izbirčneže ;) Ob odhodu smo odšli z nasmeškom na ustih ob pogledu na račun…spomini iz “otroštva” so se vrnili ;)

Najden nasmešek

Wed, 24 Jun 2009 19:59:11 +0200

Minulo nedeljo sem po dolgem, res dolgem času našla voljo, da sem šla preverit, če je kje kakšna poletna cunjica, ki bi si jo želela imeti. Ker je bil moj zadnji šoping marca v največjem nakpovalnem centru Floride mi ni treba reči, da so me tukajšne trgovine pustile hladno…Samo par povprečnih cunjic, večinoma za doma in športanje…a to ni bistvo objave. Pri pospravljanju se je znašel račun za okrepčilo med nakupovenjem. Postavka, da te kap :P

No, naj vam priznam. Zajtrk vključuje tudi krožnike in pribor :D

Vreme je, a...

Tue, 23 Jun 2009 12:43:17 +0200

Resno se sprašujem kaj za vraga se dogaja, da se konec junija (tik pred uradnim poletjem) spravljem brskat globoko po omari za tistimi dolgimi, volnenimi smučarskimi zokni. Da bom šla kuhat že tretji čaj danes. Da moram dragega polnit z vitamini, ker ga napada nekaj med angino, gripo in vnetjem grla (pri tolikih mutacijah bakterij in virusov že ne vem kaj je kaj:P). Da moram za zabavo izbirat med puloverji in ne poletnimi topi. Ne maram zime!!! Še manj pa mi je všeč, da je videti, da smo s pomladi prešli na jesen :( Zahtevam poletje in tisti dokaz o globalnem segrevanju. Vreme je, a ni prijetno. Tisti, ki so mnenja, da je vreme vedno lepo in obstajamo le ljudje, ki se zanj neprimerno oblečemo….ne strinjam se z vami! :)

Best Frend

Sun, 21 Jun 2009 23:35:08 +0200

Imam novega. In je zelo zanimiv. Ali pa zelo grd…meni je bil takoj v trgovini všeč. Resnično je na prvi pogled tako grd, da ne moreš umaknit pogleda. Od tega ti pa postane všeč. In tako se je zgodilo. Drugi me sploh niso več zanimali, čeprav so bili cenejši ali so imeli eno krtačo več.

Moj ima vse. Ogromna platišča. Zadnji spojler. Gumbke. Tri izmenljive krtače za različne terene. In neslišnost. Poleg tega je še EKO, saj porabi pol manj energije kot klasični sesalci. Je majhen a ima dovolj konjev. No, naj ga predstavim ;) Ko miruje je prav čudna kreatura, ki ne daje videza. da misli kdaj naredit (oz. pomagat) naredit kaj pametnega (oz. čistega).

Ko pritisneš gumb se začne akcija……sound on, spoiler up ;)

Za resno nesnago!

In srečno sta sesala do konca njegovih dni :)

Comments

Mateja — 2009-06-22 14:47:38

Oooo, zakon mašinca!!! Me wanna have it!! :)))

Spela — 2009-06-22 16:42:20

UU…kaj če bi ti tole prišla mal predstavit k nama domov in pokazat kak dela. ;) Mogoče se odločiva potem za nakup…pa bova povedala, da si naredila dobro predstavitev in demonstracijo ;)

The M. — 2009-06-23 12:08:56

Dragi, ideja: Mateja ga pride iskat in se pelje do Špele ga probat, jaz pa na Hoover kličem, če dobim kak procent od prodaje ;)

Parkiranje in me

Fri, 19 Jun 2009 18:49:16 +0200

Ženske nimamo enakega občutka za prostor kot moški. Ne znamo brati zemljevidov. Nimamo pojma o GPS napravah. Ne znamo vozit, parkirat še manj. Ne znamo dotočit tekočine za vetrobransko steklo. Ne uspe nam menjat počene gume. Bla…bla…bla… Pa to so le stvari v zvezi z avtom, ki jih ne obvladamo! A ne fantje ?! :) Ne bom rekla, da so to popolni nesmisli so pa neresnice. Ženske imamo zelo dober občutek za prostor…če je v hiši. Z veseljem vse opremimo, uredimo in dekoriramo. Prostori so lepi in prijetni. Če smo v prostoru nam je vse jasno. Avto je drugačen. Si v prostoru, a pomembno je kaj počneš z zunanjostjo tega prostora. Drage moje priznajmo: to nam gre malo slabše. Vendar!!! Koliko od naših močnih samcev bi se brez težav vozilo z dnevo sobo okrog? SUV-ji opremljeni bolje kot hotelska soba ne štejejo :P Imamo pa ženske veliko prednost v prostoru! Imamo občutek za to kaj kam spada: krožniki v umivalnik, umazana oblačila v koš za perilo, prazen karton soka v smeti. Tega pa moški ne obvladajo! ;) Zemljevidi so nam malo nevšečni, ker nimajo označb za pomembne stvari. Restavracije, trgovine, parkirišča. Najbolj zoperno pa je, da nimamo kompasa in napačno obrnemo zemljevid…če bi vrisali npr. BTC bi se vse znašle :D GPS pa razumemo. Ima vse pomembne ikone. Gospa lepo pove kam je treba (če je le cesta na naloženi karti vrisana) in uspešno pridemo na cilj. Tudi novo karto naložit ni problem. To, da lahko dodaš najljubše kraje pa reši najhujši minus zemljevida ;) Vozit znamo! Počasi (sem se ne prištevam), a vztrajno. Ker si je treba ogledat vso okolico. Otroke, kolesarje, ptice, muce,… Pač ni bistvo vožnja, ampak prihod na cilj v enakem stanju kot je bil na začetku poti(tudi to mi enkrat ni uspelo :P). Parkiranje…enostavno! Nam je vseeno! Ogromno opravkov imamo, cel dan hitimo. Ne da se nam popravit avto, če ni parkiran po “šolsko”. Jaz sem že takšna, da ga bom vrinila v najmanjšo luknjo po principu “če ne gre naravnost bo šlo pa od strani”. In ponavadi mi uspe brez listka soseda, ki se mu zdi, da s prednjim delom avta ogrožam 15cm visoko s plevelom zaraslo zelenico (nisem kriva, da je bilo leta 1963 za celo blokovsko naselje 6 avtomobilov). Nisem pa vajena bočnega parkiranja v levo. Ne ni isto, ne pa ni. Aa. Ni. ;) To bo še treba. Zgornja fotka pa: ko je konec zadnjega stekla enako kot konec avtomobila ni težko parkirat tik ob zidu :) Pa še to sem imela dober razlog za tak način parkiranja. Mešanico za čiščenej stekel znamo dolivat. Ker je to veliko lažje kot čiščenje oken s Stelexom :) To pomeni, da znamo odpreti pokrov motorja :) Kar se pa menjave gume tiče. Znamo. A smo ženske in nam velikokrat ni treba. Sploh pa, kdaj vam je na zadnje šla guma?!? Ja, točno to. Epilog: različni smo. Kdaj moj avto (ali večkrat) ne bo parkiran geometrijsko med črti, bo pa hrana na mizi, pospravljeno, oprano in pecivo v pečici. Nekje ja pač treba pridobit čas za pomembnejše stvari, a ne dame ;)

Comments

Dalibor — 2009-06-22 11:32:48

Supeh, zdej bom famous :-)

The M. — 2009-06-22 11:42:42

To si hotel :)

Za spočit oči

Mon, 15 Jun 2009 12:33:33 +0200

Comments

The M. — 2009-06-25 20:18:32

In kmalu bo v spalnici :) Sedaj se počiva v dnevni sobi :) HVALA!!!!

Naključne misli

Thu, 04 Jun 2009 17:22:23 +0200

Po službi se je treba sprostiti. Pa se poženem v hrib. Obožujem gozdove. Že od malega. Najraje sem se po gozdu sprehajala po temi. Kjer sem živela ni bilo medvedov in volkov (za te druge sklepam) torej se nisem imela česa bati. In še vedno se blazno sprostim med krošnjami dreves in mehko podlago listja. Gozd je super. Ta dan na poti proti vrhu ob stezi najdem dve mrtvi miši in velik kos belouške. Hmmm… Očitno se še kakšna mačka sprehaja tod okoli in mi uničuje igračke! Ob tem je zanimivi, da ne srečam mrtvih lazarjev. Ali pa tudi ne! Zakaj bi hotel kdo poškodovati ubogega lazarja, ki še hiše nima! Nič. Očitno imam konkurenco. Moram nekje ob poti pusti malega Bambija, da bo vedela, da hodi še večja zver okoli. Težava je le, da v tem gozdu ni jelenov. Ampak srnjakov je dovolj. Bambi je bil srnjaček dokler ni odrasel v jelena. Fringe?! Zmedene? Jaz tudi. :)

Hotel, če bi hotel ali Celjska koča

Mon, 01 Jun 2009 23:58:48 +0200

Živahen deloven teden - če bi napisala naporen bi bilo že dolgočasno…in malce neresnično, ker me večino časa moje delo veseli. A vseeno: končno vikend. Čas za vse “neumnosti”. Preveč športa v soboto, premalo volje za večerno kopanje in sprostitev v katerem od zdravilišč. Dež že vse dan, torej nedeljski izlet na primorsko ni prišel v poštev. Mhm. Sauna. Priznam. Nisem ljubiteljica savne. Ja, obožujem sonce. Poletno vročino, ne moti me sopara. Ampak biti gola z kupom neznancev, se skrivati za krpicami bombaža in razmišljati o gljivicah in vsebnosti natrija v potu….eee…juk. Nikoli še nisem srečala nikogar, ki bi zaudarjal, a… Pač sem plehka kar se tega tiče. Savna mi je prijetna, če sem v njej sama. Ali pa skoraj sama. In takih savn pri nas ni veliko. Hotel Celjska koča omogoča zakup saune in brbotajoče banje. :) In to je odlična rešitev za takšne kot sem jaz. Ok, ni za vsak teden (zaradi cene), a imaš tri ure miru. Grosem!!! In sva šla. Seveda sem dan prej rezervirala zakup prostora. Prihod. Gneča. In ugotovitev, da je imela Eva prav (žal ne najdem tiste objave o napovedani skupini in nesprejemljivi postrežbi). Ko končno ulovim eno od natakaric in omenim savno mi odrezavo reče: “Ja, ne boste sami. En gospod je spodaj.” Pa ji prijazno povem, da sem naredila rezervacijo za to uro. Dvomi. Ok. Vzamem mobilnik in ji povem natančno uro klica ter, da se je oglasil moški in mi potrdil tremin. Odjadra s pladnom. Ker je nedelja in (predvsem) ker nisem sama še počakam. Čez nekaj minut pride druga. Zgodba se ponovi, le da ta nič kaj prijazno predlaga, da bodo gospoda obvestili, o rezervaciji. Ok. Pa naj bova potem dalj časa. Sprejemljivo. Ali? Ok. Preoblečena v kopalke (saj sem že povedala, da nisem nudist) se previdno sprehodim po prostoru. Savna zasedena. Ok. Bo pa masažna kad. Mine 15min, 30min, ura! Jezno se skobacam iz bazena (ziritirana od glasne televizije, ki jo gospod potrebuje za svoje sproščanje) in pokličem zgornje nadstropje: “Še vedno ni kot je bilo dogovorjeno.” In tako se zgodi NIČ!!! Ko se naveliča pač odide in sva res sama. Ok. Grem v savno, a ni enako. Ko mine čas, tuš in gremo dalje. “Ja se opravičujemo za zmedo, smo pa preostali čas zadržali stranke, da niso šle dol.” Grrrrrr! Je bila pa cena le za tretino predvidene. Vsaj nekaj. In žaželeli so mi lep dan, in naj se še vrnem. Ne-e. Zaključek? Upam, da bodo začeli svoj kader bolje plačevati in bodo potem vsi tudi bolje in usklajeno delali…kljub gneči. Vse se da, če so pravi ljudje na kupu. V to savno pa ne bom šla tako kmalu. To da je bila poceni mi ne odtehta stresa na začetku, vmes in na koncu. Sploh ne vem, če sem se kaj sprostila? Potim se lahko pa tudi kje drugje ;)

Comments

Eva — 2009-06-02 13:18:20

Jao jao. Še ena žalostna zgodba. Škoda res. Aja, mojo sem poiskala: http://easyriderka.wordpress.com/2008/11/16/hotel-ki-to-ni/

Zdravo z naravo?

Sat, 30 May 2009 22:51:03 +0200

Jutro. Služba. Čas za malico. Ker prijateljica danes nima časa se kar sama odpravim do CityCentra na “malico”. Torej en velik zeleni čaj ali kavo z mlekom in malenkost za zraven. Odločim se za pito z jabolki in skuto, a kmalu ugotovim, da nisem edina.

Z bližnjega drevesa nekaj prileti. Najprem si mislim: ok, predolgo si gledala v ekran…sprosti se…misli lepe misli…čez nekaj sekund pa prikrili v mojo bližino.

No, prav. Vrabec je. Ne sanjam. Očitno džungla ni le za otroke. Očitno smo toliko posegli v naravo, da se nam prilagaja. In po zabavnem zobanju pitine skorje je poslovil in se vrnil v krošnje. ;)

If I was a boy (Beyonce)

Thu, 28 May 2009 20:57:50 +0200

If I were a boy Even just for a day I’d roll outta bed in the morning And throw on what I wanted then go Drink beer with the guys And chase after girls I’d kick it with who I wated And I’d never get confronted for it. Cause they’d stick up for me.

If I were a boy I think I could understand How it feels to love a girl I swear I’d be a better man. I’d listen to her Cause I know how it hurts When you lose the one you wanted Cause he’s taken you for granted And everything you had got destroyed

If I were a boy I could turn off my phone Tell evveryone it’s broken So they’d think that I was sleepin’ alone I’d put myself first And make the rules as I go Cause I know that she’d be faithful Waitin’ for me to come home

It’s a little too late for you to come back Say its just a mistake Think I’d forgive you like that If you thought I would wait for you You thought wrong

But you’re just a boy You don’t understand Yeah you don’t understand How it feels to love a girl someday You wish you were a better man You don’t listen to her You don’t care how it hurts Until you lose the one you wanted Cause you’ve taken her for granted And everything you have got destroyed But you’re just a boy

Comments

Eva — 2009-05-31 17:11:29

Točn takega kačjega pastirja sem danes vidla mrtvega na sprehodu :(

The M. — 2009-06-01 21:55:55

Res? :( Ta je zašel v pekarno in bi ga čakala enaka usoda, če ga ne bi jaz ujela in odnesla ven :P Ne vem zakaj se jih ljudje bojijo :P

Poletne požrtije!

Sun, 24 May 2009 23:10:39 +0200

A ste tudi ve site? Danes sem bila povabljena na dva piknika. Oba popoldan. Zjutraj je bilo obvezno športanje, obisk mesta s prijateljico in seveda še sprehod po šoping centru (beri: nakupi za piknik, če še bi kaj manjkalo)! Nič mirovanja. In potem… ….mmmm. Prvi piknik. Zabavna druščina in zdravo ovčje meso. Pa tako dobro zapečen krompirček, da sem ga pojedla popolnoma preveč. Pa sem si rekla, da ne bom. ;) Polna energije od hrane. Kljub občasnemu naletavanju nečesa kar je hotel biti dež sem se spravila prat in pospravljat avtomobila. Da se vsaj malo premikam :) Da porabim vsaj malo energije, ker takoj za tem… …..dvajset minut vožnje do največjih čevapčičev. Oho…nekdo je imel pa velike roke….ali pa mero. :D Kakorkoli že bili so odlični, enako kot doma pečen kruh. Ponovno sem pojedla preveč. In kanček energije izgubila v dvojicah banmintona. Dobro sem se pretegnila. In se zasedela do do noči. Ni nam zmanjkalo tem za pogovor in nihče ni bil srečen, da je jutri ponedeljek :P Sedaj, ko je vsega konec razmišljam, če bi lahko pojedla manj. Neee…. Nisem jaz kriva! Krivi so tisti, ki so vse tako dobro pripravili :) In zagotovo jim to enkrat vrnem ;D

Brunch sobote

Sat, 23 May 2009 15:54:31 +0200

Obožujem sobote! Tiste, ki so samo moje. Všeč so mi še bolj kot petki ;) Všeč mi je ker lahko počnem stvari za katere med tednom zmanjka časa. Skočim na Anski vrh z lepo sosedo. Potem se popolnoma predolgo tuširam. In se odpravim v center mesta. Obvezno peš. Ok, saj je samo kilometer in pol :P

Ulovim utrip mesta. Edini dan v tednu, ko resnično zaživi. Najprej do kavarne na pijačo in sladoled s prijateljico, dvema, tremi, … nekako nas je vedno več - kot bi se dogajala celična delitev. In če klepetamo res dolgo se pridružijo še fantje. Da ne bo pomote - v kavarni v bližini bodo enako glasno razpravljali kot me. Le teme so druge. Vsaj upam :P

Ko ura odbije dvanajst je zadnji čas za obhod po mestu. Celje natanko ob 13.00 umre. Konec. Dogajanje se preseli za domače mize in kasneje v nakupovalne centre. Žalostno! Pustimo… torej ujeti je treba še vse trgovinice! Če je kje nova torbica, ki je res ne potrebujem, a je tako zelooo všečna (na srečo me listek s ceno večinoma ustavi). Pretakniti je treba trgovini z zdravo hrano, da vsaj nekaj dobrega naredim za telo in duhca (to je trenutek, ko ne bi smela napisati, da sem res mogla kupiti konopljine testenine). Nekaj najljubših trgovinic z oblačili, ki jih ni v nakupovalnih centrih (naj tako ostane, da so vsaj ene stvari redke :P). Seveda, knjižnica kjer si naberem knjige in čakam deževne dni (upam, da jih ne bo in bom knjige le podaljšala). Pekarna Geršak za vse česar ne smem, a je dobro (tam najprijaznejše gospe). Nejc sladoled - baje se je bolje posladkati pred kosilom. ;)

In po kosilu? Nič. In tako mi je všeč. Počasi se spravim domov…proti računalniku…malce potipkam in…grem brat knjigo. Zunaj je še prevroče :)

Comments

Mateja — 2009-05-28 10:11:57

Mmmmm, všeč so mi tvoji sobotni dopoldnevi :)…nekako mi v zadnjem času ne uspeva užiti mesta v sobotnem vrvežu…in ga pogrešam…

The M. — 2009-05-28 10:17:11

Ja? Potem pa si skušaj kdaj najti čas in se kje dobimo. Sicer ti pa še dodam kdaj kako fotko, da ne pozabiš kašno je videti mestno jedro ;)

Spela — 2009-05-28 19:43:50

Fajn je blo ja… :) Sobote dopoldne so mnda res edini dan v tednu, ko mestno jedro vsaj malo oživi. Škoda, da, da ni večrat tako. Celje je moje najljubše mesto…sem zaprisežena Celjanka :)

Case Of The Fake People (TLC)

Wed, 13 May 2009 21:26:34 +0200

I thought that I knew about ’em Thought that they would never do me wrong Well well they smile in your face When all the time they wanna take your place Them backstabbers Same old scene that You’ve seen for so long Always want to be around you But as jealous as they come Well don’t want you to win that race ‘Cause if you do it’s gonna lessen their space That’s when I decide to say

Goodbye, goodbye To all the fake people in my life I never wanted you around me So be on your way now You better think twice Before you let people in your life Because when you put down No one is around you You got a case of the fake people A case of the fake people!

Varnost proti razburljivosti

Sat, 09 May 2009 09:15:15 +0200

Včasih smo v precepu. Bi raje toljeni sir ali kislo smetano? Paradižinovo mezgo ali majonezo? Ržen kruh ali koruznega? Ampak…a je to res pomembno?!? Nimam pojma. Po moje je odvisno od okusa. Izbereš kar se ti zdi bolj dobro. Pri odnosih pa je bolj komplicirano. Ja lahko izbereš ker je bolj dobro, vendar to ni vedno tudi najboljše zate. Eno je razsodnost, drugo so čustva. Razum in srce. In ta dva sta zelo redko usklajena.In tu se začnejo težave. Kaj, kdaj, kako, s kom … ? In včasih se pustimo zapeljati še trenutnim nagnjenjem. Kar se lahko zelooo dobro konča….ali pa je obsojeno na večno skrivnost. Postane okostnjak v omari za katerega upaš, da se čim prej upepeli. Pustimo to. Težko pa je najti pravo pot, ko enkrat zaideš. Lahko se zgodi, da ostaneš v temi….ali pa najdeš bližnico. V vsakem primeru nekje nekaj zamujaš. Takšno je življenje - zahteva odločitve - ne moreš imeti vsega.In se odločiš: ostaneš na varni poti ali greš izzivom naproti. Jaz imam rada izzive, a me vodi predvsem razum. Rada imam še neprehojene poti, a ne maram skrivnosti. Zelo težko zaupam in lahko mi je zaupati. Nekako sem na obeh straneh. In ko sem v precepu??? Če ni res velika in dobra čokolada zmaga razum :D Nekje sem nekoč prebrala: “Nova metla dobro pometa, a stara pozna kotičke.” V vsem tem pa je nekaj dobrega: vedno imaš sebe in če si dober do ostalih je to zelo veliko! :)

Moj novi

Tue, 05 May 2009 23:06:20 +0200

Končno sem si kupila težave na štirih kolesih. Res. Od prepisa dalje me jezi. Malenkosti. A iz malega raste veliko - mogoče bo pa tudi sam zrasel v Touarega?!? To pa morda ne bi bilo tako slabo :D Rasti mali…rasti. Ime že ima: Marco (če ste gledale kdaj ameriške komedije kjer so se otroci šli skrivalnice vam bo kmalu jasno zakaj). Zdaj se moram le še potrudit, da me bo imel vsaj toliko rad kot je imel prejšno lastnico in ne bo crknil. Zato sem ga temeljito očedila, nadišavila (hvala sodelavcem) in napolnila z barvno usklajenimi neumnostmi (kulijem, blokcem, robčki, ….). Samo še na servis ga peljem in potem mora bit srečen! :)

Ena Maj prazniki

Sun, 03 May 2009 22:42:44 +0200

In so tu. Končno. Dolgo pričakovani. Z napovedjo slabega vremena. No, samo, da bo vreme :P Po vsem tuhtanju kaj počet, kje in s kom sem bila na koncu čisto brez ideje. Tako zelo, da sem šla raje v službo… in tako bi ostalo tudi čez praznike, če ne bi dobila zanimivega povabila. Takšnega “študentskega”. Saj se spomnite časov, ko je bilo vse preprosto, poceni in dobro. Ja. Študentska leta so lepa, čeprav se moraš učit in služit denar za preživetje v prestolnici. To je čas novih prijateljstev, zabav, neumnih dogodivščin, … zaradi tega sem se takoj odločila za izlet v Istro. Hrvaško.Ob tem moram priznati, da te obale (še vedno) ne maram. :P Šla sem zaradi družbe. Že sama pot je bila zanimiva. Nakupovanje hrane, preračunavanje koliko denarja kdo komu dolguje, trikrat daljša pot do cilja zaradi nepozornosti, iskanje apartmaja zaradi slabe pripravljenosti… Zabavno je bilo! Barbariga. Med Rovinjem in Pulo. Nikakor ne priporočam, če nimate lastnega prevoza! Ker tam ni ničesar! Spalno naselje brez neokrnjene narave in z neurejeno plažo. Dobro le za nekaj nočitev. Po tolikem času sem končno doživela nek drugačen stres: med ženskami za kopalnico. Hehehehe…dve sva bili vajeni, da sva sami in jo imava vedno na voljo le zase. Ne, nismo se steple. Ni pa veliko manjkalo ;) In po dolgem času se me je ponovno prijelo sonce. Verjetno zaradi kafetkanja in sprehajanja po Puli. Kratko: podoživela sem prijetni del študentskih let. Hvala vsem za družbo - fajn je blo ;) Moramo še kdaj ponovit v podobni zasedbi …. potem pa že lokacija ni tako pomembna. Ampak na Hrvaško me zelo verjetno ne bo več. Nisem pa mogla pozabit “domačih skrbi”. In res so me vse počakale. Šment….bom jutri.

Comments

sIMON — 2009-05-07 11:46:34

illyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyy

The M. — 2009-05-07 12:18:07

Ja, tvoj Illy :)

Zahvalni dan prijateljicam in prijateljem

Tue, 21 Apr 2009 23:40:48 +0200

Načeloma ne maram, če se me ne upošteva. Ok. Sploh ne maram, če se me ne upošteva. Mislim na stvari, ki se tičejo mene in na katere se mi zdi (kot se je dokazalo), da imam vpliv.

Spet sem dan starejša…Ok. Okroglo leto. Nisem pametnejša, nisem lepša, nisem bolj samozavestna…na sploh nič novega razen, da sem zaposlena in odcepljena od maminega krila. ;)

Sem pa bogatejša. Ne, za denar ampak za nekaj veliko boljšega. Bogatejša sem za spoznanje. Da imam okrog sebe prekrasne ljudi, ki me imajo radi in me cenijo (ok, ne upoštevajo me vedno, a to bo druga zgodba).

In zaradi teh ljudi…no, VAS… je bil moj dan prečudovit. Vesela sem, da imam prijatelje, ki se spomnijo name, čeprav se nismo videli že celo večnost, ali so se odselili zelo daleč, ali smo tako zelo spremenili svoje načine življenja, da se ne vidimo več toliko, ali smo si ustvarili razdaljo zaradi neumnih prepirov, ali tisti ki se ne uspejo odtrgati od dela in seveda tisti, ki me že kakšno desetletje spremljajo me bodrijo, če sem žalostna in se veselijo z menoj. Obožujem svoje prijatelje!!!

Rada bi vam vsem rekla HVALA, da lahko delim z vami kanček svojega bivanja. Tako ali drugače. Ne želim vas vseh imenovati, a vem, da se najdete (A., babi., B., B., D., E., J., K., M., M., mum, P., S., S., S., T., T., T., U., U., Ž.). Hvala prekrasnim sodelavcem (vaši podatki so itak na netu). :P . Hvala vsem “sorodnikom”. Hvala vsem.

Čudovit dan je bil. In poskrbeli ste, da si ga zapomnim…na zelo praktične načine.

Bila je velika, a tako dobra, da je ni več. Lažem drobcen konček je še v hladilniku za po večernem hribolazenju. Jah, moram testirat nove pohodne čevlje ;)

Hvala za vse zeleno! In za rožice :) Bom res pazila, da bodo lepšale čim več mojih dni.

Najbolj me je nasmejalo (in zaskrbelo) spodnje darilo. Fantje, men bodo izpit vzeli :D

Bilo je še kup prikupnih sporočil. Najbolj izvirno je bilo tisto; da v sms-u ni prostora in da mi bo čestitano v živo, ker je voščilo na treh straneh. Najljubše pa, da sem starejša le na papirju, po videzu pa enaka kot par let nazaj. Najbolj ljubeče pa… no, saj veste ;) LoL Hvala za vse poljubčke. Ene ste bile res radodarne….ampak ste vezane! Think of that! Razen, če vsi postanemo malo bolj družabni ;) Bi bilo treba fante vprašat ;) Joke! Raje ne, ker bi bili takoj za…potem bi pa imele težave :P Upam, da vam vse to dobro lahko kdaj povrnem! :* :* :*

Comments

mala — 2009-04-22 09:11:39

rafaelo pa si že zmazala, ne? :-)

mala — 2009-04-22 09:12:27

Ej, keri B. sem jaz, prvi al drugi? :-)

The M. — 2009-04-22 11:29:17

Mala moja…dva rafaela sta še v predalu. Kateri B. si? Bodi vesela, da nisi babi :P Hehehehehehehe :)

D. — 2009-04-22 12:06:15

Tisto na drugi sliki bo vsako leto večje in drugačno…sprejmeš podkupnino?

The M. — 2009-04-22 12:51:12

@D. Nikakor! Nisem podkupljiva. :P Grem pa vedno v smer kjer je dobra hrana :) Tako, da velja ;)

The M. — 2009-04-25 20:25:28

Hvala za čestitke tudi vsem zamudnicam in zamudniku :)

Moje staranje

Mon, 20 Apr 2009 14:37:32 +0200

Danes popoldan nikar ne hodi v trgovine, pozabi na vse butike s torbicami, ne ukvarjaj se s peko ali kuho, ni terba kupit nove majčke za Local, ne onesnažuj okolja z darilnimi boni… Letos res ne potrebujem daril. Imam vse. Skoraj vse!!! Pogrešam le tvojo družbo. Pijačo tu, sprehod tam, malo opravljanja, kak šoping izlet, igro odbojke, rolanje po parku, … stvari, ki so skoraj zastonj in nepozabne. Za vse ostalo imam Maestro in Mastercard ;) Tako, da. Naj bo po moje, ko imam rojstni dan. Brez izgovorov. Lupčke sprejemam do 30.4…..pol me pa ne več spominjat, da sem spet starejša eno leto ;)

Comments

Eva — 2009-04-21 10:06:51

Hja vse naj naj naj naj naj naj naj naj ti želi/m/va/mo :D

The M. — 2009-04-21 11:44:52

Hvala!!!! :)

Višnjevi mafni

Wed, 15 Apr 2009 20:44:01 +0200

Da bosta Eva in Špela lahko čarali ;) Potrebujeta:

vrečko kokosove moke (100g)
200g bele moke
pecilni prašek
jajce
višnjev jogurt
pol navadnega jogurta
malo manj kot dcl olja
100g sladkorja
vanilijev sladkor
kozarec višnjevega kompota
malo svetle marmelade (jagoda, ribez) kot lepilo ;)
zavitek svetlega tortnega preliva

1. mešanica: moka, pol kokosove moke, pecilni prašek. 2. mešanica: jajce, jogurta, vanilijev sladkor, olje, sladkor. 3. pri kompotu loči tekočino od sadja (shrani tekočino) Na hitro pomešaš obe mešanici ( s kuhalnico) in daš v model (in modelčke). Dobro obložiš vse bodoče mafine z višnjami in daš v pečico na 180 stopinj za nekje 25 minut. Ko so pečeni naj se popolnoma ohladijo. Potem jih na tanko premaži z marmelado (pomešano s kančkom vode, da je bolj tekoče) in potresi s preostankom kokosove moke, nato še obloži s peostankom višenj. Sedaj jih je dobro položiti nekam kjer se jih da čim lažje preliti s tortnim prelivom. Preliv se skuhaš kompotovo vodo. Počakaš, da se preliv strdi. In začneš jest :) seveda bodo vajini lepši in boljšo in zato jih pridem poskusit ;D

Comments

Spela — 2009-04-16 16:30:15

Super, hvala :) Pa mi le ne bo treba uporabit mojih CSI veščin ;) Bo preizkušeno :) SO pa res dobri in sočni, jaz bom edino sladkor malo zreducirala :) Lepši pa pomoje že ne morejo bit. A si že kdaj poskusila kako višnjo notr porint…v muffin mislim ? :D

Eva — 2009-04-16 19:49:22

Hvala :D

Breakfast at..my place

Tue, 14 Apr 2009 20:40:02 +0200

Priznam. Nisem tip člokeka, ki je zajtrke. Zelo slaba razvada, a se je je težko odvadit. Edina varianta, da zajtrkujem je, če imam družbo (pa saj je znanstveno dokazano, da v družbi pojemo več). In zelo rada imam ješčo družbo saj zelo rada pripravljam hrano. In danes sem imela takšno popoldne, da se mi ni dalo početi drugega kot packarije. Pa sem pekla muffine. Za kavo ali čaj. Odločite se same.

Receptov ne bom dodala iz 2 razlogov:

doma nimam vage in vse delam “na uč”
nimam pojma od kod sem dobila recepta

Če ste nore na čokolado in trpite za pomankanjem časa (ter kave) bo boljša prva različica - nič dela, velik čokoladni kick. Za vse lubitelje nežnih okusov in višen, ki imajo radi packarije pa druga varianta. Zaporedje pa: najprej pojejte sadnega! Ko poskusiš čokoladnega so ostali kot brez okusa ;)

Comments

The M. — 2009-04-15 08:37:21

Moram priznat…dobri so in zelo sočni :P

Eva — 2009-04-15 10:49:28

Dobra si da ti uspe brez vage. Men ne bi :D

The M. — 2009-04-15 10:53:01

He, he,…bi bi. Itak je vse pakirano v vrečkah in imaš občutek koliko je notri. Ko sem prvič delala sem imela še vagico ;) Zdaj pa delam na razmerja pa je isto. :) Enkrat si skrij recept pa boš videla, da gre bp :)

Spela — 2009-04-15 16:23:06

Tile višnjevi me mikajo :) Povej vsak okvirno, kako jih narediš…bom še pol jst tud od oka neki ;)

The M. — 2009-04-16 07:25:06

@Spela No, sedaj jih pa siciraj kot pri CSI in boš ugotovila kaj sem dala notri ;)

Spela — 2009-04-16 14:29:33

:P Sej bi, sam nimam takih naprav…al misliš, če bi ga porinla v režico od usb-ja, da biga pol prepoznal in bi ga pol lahk s kakim programom pregledala, ugotovila sestavine in količine le teh? :D Skrati bi pa še ugotovila, kaj si ti tisti dan jedla in delal pred med in po peki? :D :D

The M. — 2009-04-16 16:01:35

Sta me prepričali. Zato pa recept. Avtor (meni) neznan ;)

Šolske klopi

Fri, 10 Apr 2009 08:20:52 +0200

Zdaj, ko si sončni dnevi sledijo in sonce kasneje zahaja imam končno čas za eno svojih najljubših opravil. Sprehajanje po mestnem jedru. Seveda počnem več kot to! Imam kup nujnih opravkov. Na primer: kupiti vanilij sladkor, če bom slučajno kaj pekla. ;) In tako srečuješ veliko znanih ljudi. Najbolj zanimivo pa je srečati tiste, ki so se ti vtisnili v spomin v otroštvu. In tako po dolgih letih srečate »blokovske« prijateljice, sošolke iz paralelke, prestrašene sošolce, brate tabornega ognja, prve simpatije, … Vse tiste, ki so na nek način polepšali tvoje otroštvo. Seveda se ustaviš za trenutek in si izmenjaš nekaj besed. Veliko premalo. Ob teh priložnostih so vse besede premalo. In vsi so tako drugačni. Uspešni vsak na svoj način. Ene pričakujejo že drugega otroka, eni še veselo sprehajajo prvega. Eni še vedno vztrajajo pri izobraževanju, drugi se potijo ob diplomi. Ene so karieristke z velikimi avtomobili. Eni uspešno sprehajajo svoje kužke. Vse kar se mi je zdelo, da se je v otroštvu končalo se je nadaljevalo. Ampak brez mene. In res rada bi si vzela čas za vse te zgodbe! Morda mi do nekaterih uspe prit (zaradi interneta, telefona, soseske – veliko jih živi v moji bližini). In nekatera prijateljstva še vedno vestno ohranjam in ne pozabim vseh dobrih stvari, ki smo jih doživeli.

Za vas, ki vas nikoli več ne srečam: zapomnila si bom tisti tvoj jok ob padcu, to da smo držale skupaj pred toršico, tvoj simpatičen nasmeh, vse zabavne igrice okrog bloka, kako smešno pričesko si imela in seveda tebe! Tebe na pozabim.

Za tiste, ki jih še kdaj vidim, pa čeprav le na Facebooku ali čem podobnem: ostanite zabavni kot vas poznam iz otroštva, samosvoji, uspešni, igrivi in seveda ..tako zelo lepo posebni!

Comments

Eva — 2009-04-10 12:17:43

Uaaa ej, kere fotke! Noro!!! No, jst te še vedno pričakujem!!! Kdaj prideš?

The M. — 2009-04-10 13:04:47

Če boste čez praznike kaj doma…ali pa na sprehodu po sončnem Celju. Sem takoj za!

sIMON — 2009-04-21 10:34:31

Sm slisu - panakota ?

The M. — 2009-04-21 11:45:54

:)

Selitve ptic

Tue, 07 Apr 2009 20:59:58 +0200

Nekatere spremembe so dobre. Tako kot pomlad. Nekatere pa potrebujejo malo več prilagajanja. Razumete kaj mislim? ;)

That's not my name

Thu, 02 Apr 2009 13:55:20 +0200

Uporabljate nick na messengerju? Se za nekim imenom skrivate na Ona-on? Imate skrajšano ime na Frendi in flirt? Ja, verjamem. Tudi sama imam kar nekaj vzdevkov. Eni so mi tečni (ker tudi označujejo mene kot tečno :P) drugi so ljubkovalni. Vse prenesem. Razen okrajšav mojega imena. Na splošno ne maram okrajšav imen. Še bolj tečne so tiste navidezne okrajšave, ko iz EVA nastane EVICA! Grrrr. Ljudi kličem po imenu ali po njihovem vzdevku (če je le ta blazno uveljavljen). In res ne razumem v čem je čar, če ob imenu osebe ne izgovoriš zadnjega ali zadnjih dveh zlogov… A je to lenoba? Ali neke vrste disleksija? Sama imam dve imeni in od nikogar ne pričakujem, da me bo klical vsakič z obema. Mi gre pa na živce, če si ne more izbrati enega ali drugega. Ja, čudne stvari me motijo. A tako pač je, če ti je ime Manuela ;) Ki se bo primenovala v Mio, Tio, Leo, Evo, Teo….da ne bo mogoče skrajšati imena :P

Comments

Tamara Zara — 2009-04-02 21:26:03

Aha pol misljo, da lahko tebe kličejo Manu, tko kt misljo, da lahko mene kličejo Tami… me je en tip vidu mogoče tretjič pa je poskusu s tem vzdevkom in je kmal ugotovil, da še enkrat proba pa mu glasilke ven potegnem. Tko me kliče sam še brat in nihče drug me ne bo (pa še njega morem odvadit)!

The M. — 2009-04-03 07:36:10

Ja, natanko tako me kliče mama in me to zelooo iritra, saj mi je ona dala (pre)dolgo ime. ;) Ampak njen oprostim, ker je mama. Ostalim se pa pač ne odzivam…sploh, če imam slab dan. In res je: tečne okrajšave uporabljajo ljudje, ki te komaj poznajo in za te res ni vredno imet težav zaradi puljenja jezikov, glasilk,… :D

Urska — 2009-04-03 17:17:45

Em, sodelavci te tudi tako klicejo :) Pa Evica ni okrajsava, temvec pomanjsevalnica. Mene na sihtu vsi klicejo Ursi … Sorry, folks, edino moja mama je imela ta privilegij … Se pocutim staro 5 let in cakam, da me bo kdo za licka prijel in rekel, kako zelo sem zrastla :)

The M. — 2009-04-07 15:15:44

@All Hmmm….mogoče nas pa kličejo drugače, ker nas HOČEJO živcirat! Se zmenimo za teden ne-obračanja za napačnimi “izgovorjavami” naših imen? ;)

Spela — 2009-04-04 21:41:12

Pri meni pa ne skrajšajo imena, ampak ga posaljšajo :D Špelca…hate it :D

Drugačen avtoradio

Mon, 30 Mar 2009 18:38:15 +0200

Mmmm…če ne bi bil ravno Hrošč bi bila nesmrtno zaljubljena. Bo pa zagotovo všeč moji prijateljici…vsaj malo.

Vojna, boj, napad

Wed, 25 Mar 2009 14:57:29 +0100

Vse to slišim zadnje čase po televiziji. In vse to naj napovem oz. naredim svojemu telesu. In proti čemu se borim? Celulitu, odvečni maščobi in gubam! To mora stran. Če nimaš stegen kot 10-letna deklica to ni estetsko. Če tvoj indeks telesne teže ni pod 20 rabiš dieto. In če se ti je naredila guba kje okrog ust…si videt kot shar pai. In to pomeni: napadi svoje telo! In vsi, ki se zavedajo, da potrebujemo nova orožja (isti, ki so nas nahujskali na fronto) nam jih veselo ponujajo na plakatih, preko TV, po trgovinah. In spomladi je tega še več. Do poletja moramo biti popolne in časa je malo! Vse drage kreme, revulucionarne diete, olja in pilingi imajo svojo ceno. Če odštejemo denar sta tu dva nenadomestljiva vira: čas in užitek. Vsak dan je potrebno gibanje. Vsaj 30 minut vadbe za zdravo telo. Hitro v športno opremo in Migat (ja, z velikim M, torej zelooo). Po dobri uri se stuširaš in te čaka nova dogodivščina. Po pravici: na etiketah sicer piše TAKOJ, a droben tisk ti pove, da je potrebna masaža, prej piling, vmes kardio vaje, kasneje spet masaža. In potem me res zanima kaj dela krema, če naredim vse jaz :P Porabljen čas: 45 min. In ta postopek je priporočljivo ponoviti 2-krat na dan. Aha. In to so obdelane šele noge! Če dodam še 30 min za roke, 45min za obraz in ….le kako sem pozabila… 45min za popolne sijoče lase mi ostane še nekaj časa ja. Zdrava hrana se je počasi. Še počasneje se kupuje (nima je ravno najbližji maket pri bloku). In seveda mora biti pripravljena sveže, sicer ni zdrava. In traja uro, da zaužijem kosilo v velikosti banane. Mmmm…dobro! Pa tako nenasitno ;) Ok. Torej sem naredila vse, da bom lepa. Seveda sem šla v službo in spala 6ur. Odpovedala sem sprehod po parku s prijateljico, nisem obiskala sošolke, knjižnica bo počakala, preutrujena za v kino, izognila sem se vsem družinskim kosilom, preskočila zabavo za rojstni dan (preveč nevarno), odpovedala večerjo ob svečah, … in stopim pred ogledalo: pismo! Ista kot pred enim mesecem! No, mišice so bolj izrazite. Ampak glava je enako nezadovolna! Sedaj sem se pripravila na ultimativni boj! Ta bo iz mene naredil “bejbo s plakata”, mi omogočil čas za vse stavri, ki so mi pri srcu in mi znižal stroške vzdrževanja (lastnega telesa). Photosop! Naučila se bom retuširat! In to kar v glavi. Dajte mi mir z zmanjševani obsega trebuha in stegen, s celulitom v podkožju, z gubami na obrazu. Vsega tega sploh ne bi opazila, če me ne bi vsak dan opozarjali, da obstaja in da je nekaj narobe z mano, če to imam. Uuuuuuuu. NOT. Reklame imajo težave z mojimi stegni, obsegom moje zadnice, celulitom, skuštranimi lasmi, nezdravim prehranjevanjem…in še čim. Težave, ker mi ne morejo vsega prodati. Moje telo odlično obratuje tudi z vsemi temi RAZLIKAMI (ne boste me prepričali, da so napake - z mutacijami nastajajo nove oblike ;D). Jem vse in kadar mi paše, športam če mi paše in včasih si šele 5 dan operem lase. Ups! Bite me. Še vedno pa bom uporabljala vse kreme, parfume in olja, ki mi dajejo boljši občutek, več energije in blagodejno vpivajo na telo. To je tisto kar cenim! In za to darujem svoj čas…to je kot wellnes za dušo. Ostanite lepe!

Bad things happen to good people

Sun, 15 Mar 2009 22:00:16 +0100

In to tudi tistim, ki jim res želim samo dobro in prijetno. Žal pa so dogodki na katere nimamo vpliva. Nobenega vpliva. In tak dogodek je prizadel eno mojih najljubših prijateljic in družino. In res nisem imela ne želje, ne volje, ne energije opisovati in čebljati o drugih stvareh. Čeprav sem se večkrat spomnila na svojo obljubo o slikovitem opisu dopusta nekako ni šlo. Sem pa z njim za kak trenutek speljala misli svoje prijateljice, ki si je ogledala vseee slike. Po cenzuri se razume ;) In vem, da je čas, da predstavim kaj tudi vam, a sem te dni uživala trenutke z ljudmi, ki jih imam res rada. In teh vas je veliko…toliko obiskov me še čaka! ;D

Zdaj, ko sem nazaj....

Tue, 10 Mar 2009 17:50:57 +0100

Popolnoma preveč časa sem vas pustila čakat….a bo še malo trajalo. Takoj po prihodu iz Miami Beach sem s sodelavci odhitela še v hladen nemški Hannover town ;) Včeraj je bil moj prvi delovni dan…in to zelooo deloven! Tako mi je šele malo prej uspelo izbrisati tistih nekaj (beri: 220!!!) odvečnih fotk in jih spraviti v časovne okvirje. Žal trenutno zame ni najbolj ugoden čas oz. ga zaradi neprijetnih spletov dogodkov nimam in bo moj opis popotovanja v 11 delih doživetij. Od Miami Beach, do centra, do skrajnega južnega dela ZDA, poti čez otoke, magalomanskih šoping centrov, hitre hrane, flamingov, … Tega je veliko. In ko bom pridna vse napisala moram hitro nekam na toplo, ker se bo do takrat moja zagorela polt že izprala ;)

Comments

Eva — 2009-03-12 18:58:44

No super. Se veselim novih objav in upam da boš kmalu pridna s tipkanjem!

The M. — 2009-03-17 14:10:15

Se trudim, ja :D

Kako izbrati platišča?

Fri, 20 Feb 2009 23:09:50 +0100

Ene stvari me res begajo! Na primer to, da ne razumem zakaj bi nekdo želel pokrove na platiščih avtomobila. Če so feltne navadne in črne, naj bodo. Itak večino te plastike pokradejo. :/

Sploh pa mi ni jasno zakaj, hudiča, poleg kovčka na kolesih dobiš nalepkice za na kolesa. Haloooo!? Mogoče nam žeijo približati kufre kot so nam avtomobile?! Da ne bomo mogli brez njih? Da jim bomo kupovali še dodatno opremo; čeprav ne vem kaj bi sem spadalo - mogoče ogrevano držalo za roko ;D In potem sem si rekla: pa naj bo! In izbrala nalepke platišč…ker me res zanima koliko časa bodo zdržale tam in kako bo to vplivalo na odzivnost kovčka pri višjih hitrostih ;)

Veliki načrti ....mene!

Wed, 18 Feb 2009 23:41:08 +0100

Računalniki so mi všeč. A so veliko preveliki za v žep! Tudi tisti najmanjši. In največje neumnosti želim napisati ravno takrat, ko nimam računalnika ob sebi. Potem pa: a) si zapišem, b) si zapomnim, c) čez 5min ne vem več za kaj se je šlo. Slepo ugibajte kaj se največkrat zgodi. :P Nikoli pa me ne zapusti gsm. Mogla bi reč gsm-a! In ti majhni čudežni (skoraj) računalniki z navigacijo in kamero so odlični za v “žep”. Vsako idejo lahko sproti napišeš. Seveda ob tem ne mislim pozabit živet :)Sicer ne bi mela o čem pisati. Bistvo: že v naprej se opravičujem za vse hroščke (in pomankanje čumnikov in šičnikov) :D Se boste pa vsaj več smejali.

Comments

detelj — 2009-02-21 23:16:11

Evo čisto po sebi sklepam ,kaj se meni zgodi odgovor “C”:)))

Pogrešam Coca-Colo!

Mon, 16 Feb 2009 20:52:22 +0100

Ja, res je. Žal mi je dragi ljubitelji Cockte ;D Ni mi všeč okus te pijače, niti sestavine…imajo pa zelo simpatične reklame! Sploh tiste za Light pločevinke, ko polna pisarna žensk opazuje delavca ob oknu. Mmmmm…Nice :D No, to nedeljo sem imela popolnoma preveč delavcev po stanovanju! In sem komaj čakala, da bom lahko imela kaj od svoje ljube nedelje. Menjali so mi rolete IN vrata. Brez tistega tipa iz reklame. :P Raje ne omenim kako temeljita čistilna akcija je sledila vsemu krušenju betona in trganju lesa. Dobra plat pa so popolnoma nova vrata. Zdaj bo moja pokojnina varna! hehehehe. Da se tista dva, ki sta montirala vrata ne bi dolgočasila, sem se zmenila še za menjavo rolet. In tako sta druga dva skakljala po največjih odprtinah dnevne sobe (včasih me je bilo res strah, da bo kdo zgrmel dol). Ampak! Vse 4 moram pohvalit. Bili so zelo a-tipični delavci. Niso se delali pametne, bili so prijazni, niso pili alkohola, bili so vestni, pospravili za seboj…resnično sem bila pozitivno presenečena. No, če bo kdo menjaval rolete ali vrata…vem številko ;) Nimam pa pojma za katero podjetje dela oni iz Coca-cole.

Comments

Mateja — 2009-02-16 22:46:26

Hehe…a o teh delavcih je bilo govora na FB? :D Potem pa še dobro, da nisem šla s katerim od njih na sprehod, ker potem ne bi dokončali dela :))).

The M. — 2009-02-20 23:37:34

Hm…po moje bi. V dosti primerih bi lahko vse uredil en sam :)

Obljubim, da bom znižala zahteve

Sun, 15 Feb 2009 09:55:02 +0100

Saj ne vem natančno kaj vse pričakujem od življenja. Zagotovo veliko. In vem, da nisem edina. Sem spadajo še vsi ostali, ki ves teden delajo kot nori, se odpovedujejo kosilom, pijačkam, športu, druženju,…za še več dela. Ampak to ni vse. Kar počnem mora biti popolno. In ker je to redko sem nezadovoljna. Mogoče sem pa res prfekcionistka. Takšno ste me naredili! Babica je mogla imet vedno vse sčiščeno, kosilo od uri in natančen seznam za trgovino. Mama je po službi dajala inštrukcije. In jaz posledično želim oboje. Pospravljeno stanovanje in preveč dela. Vse sem nadgradila še s precej gibanja. Minimalno uro na dan. In če tega ni sem nesrečna. Če je vse to sem nesrečna, ker mi zmanjka časa zame. In tako se lovim v krogu. Bolj realni cilji pa so mi nezanimivi. Mogoče bi si lahko pomagala tako, da bi kdaj ugasnila telefon, ko ne delam. Ampak, če čutim, da moram vse stvari takoj rešiti. Ne maram, da se mi nabira delo. In dopust brez računalnika – visok stres! Dosti lažje mi je delati ves teden in čez vikend it na kakšen na pol posloven obisk ali kaj takega. Kar ima posledico: vedno manj vidim prijateljice. Enostavno ni časa še za to. In enkrat se bo to slabo končalo. Vem, da je pozitivno, da imam delovno naravo. Ampak koliko je to v življenju res vredno? Delo me ne bo pogrešalo, če se mi kaj zgodi. Prijateljice me bodo. Ko pridem domov z vrečami iz trgovine najprej vse pospravim. Letim na steper ali naredim pilates. Skok pod tuš. Kuham. Pomivam. Pospravljam. In ni variante, da bi šla spat prej kot je vse na svojem mestu. Posledica: premalo spim. Ampak dokler nimam nobene pomoči pri pospravljanju in sem za vse sama se to ne bo moglo spremeniti. Mojo utrujenost povišuje še želja po informiranosti. En del DNK mora bit pri meni napačen. Popolnoma preveč sem obsedena s tehničnimi igračami. Tudi te mi ne pustijo spati. Pred spanjem je nujno pogledati na FB, počistiti telefon, vpisati vse dnevne podatke (o vsem vodim evidenco), narediti varnostne kopije,… In dvomim, da bom kdaj manj zahtevna. Si pa to želim! In prisežem, da od 21h dalje ne bom več pospravljala, telefona pa bosta ugasnjena. Majhni koraki punce, majhni koraki.

Comments

M&M — 2009-02-16 09:00:42

nič ni narobe če želiš popolnost, ampak vse ima neke meje. šment, žalostno je da človek nima časa za ljudi, ki so nam blizu. am, pa k tisti obljubi dodaj še dopust brez računalnika ;)

The M. — 2009-02-16 20:55:51

Moram priznat, da grem že kar ta vikend na dopust brez računalnika in brez enega telefona. Me že sedaj tressssssse :P

detelj — 2009-02-17 00:44:50

Ajjajaj te bo že z leti minal…sedaj si polna elana in delovne vneme…ko pa preideš določeno obdobje pa vidiš,da le ni vse v delu!Je pa res,da perfekcionizem pa verjetno ostane(vsaj deloma);brez skrbi,sedaj preveč,boš pa v kakšnem drugem obdobju toliko manj delala:)“narava vse nadoknadi”:D

The M. — 2009-02-20 23:38:56

@detelj Že nekaj let čakam umirjeno obdobje, ki mi ga vsi tako obljubljajo. Baje je fajn, ja ;)

Kdaj bo konec zime?!

Thu, 12 Feb 2009 19:52:23 +0100

Ja, vem. Še ves marec je pred nami. Tokrat ni bistvo v mojem pogrešanju poletja. Bolj me skrbi za živalce. Izjema so neprijetni zbadajoči žužki (za te bi zimo še podaljšala). Nazaj k bistvu. Po sprehodu se vrneš v toplo stanovanje. Si pripraviš kosilo (ja, neredno se prehranjujem; pustimo) in v miru (torej pred TV) poješ. Se pretegneš. Spustiš roleto in se odpraviš pomivat posodo (ča si sam jo pač moraš). Odhajaš iz dnevne in imaš občutek, da se roleta še vedno spušča. Seveda, staro stanovanje: “Ja, a spet bo nekaj crknlo?!” nejevolno greš nazaj do okna. Pa še kar škripa. Tečno. Odložiš posodo in se z mračnim pogledom lotiš pregleda. In najdeš nekaj presenetljivega! Nekaj za kar res ne želiš, da “crkne”. Videla sem kao premika krempje. Nisem mogla odpreti okna. Pa tudi živalco bi zgrabila panika in bi se zaletavala v luč in stene stanovanja. Mogla sem počakat, da se je vsaj malo umirila. Potem sem zelooo previdno dvigala roleto (vam je lahko jasno, kako počasi je bilo, če sem lahko vmes slikala). Živalica pa je topo gledala predse. Saj nisem vedela, če jo bo roleta zdrobila ali ne. Ampak varianta, da umre od strahu ali se izstrada mi je bila še manj všeč. In tako sem dolge minute počasi vlekla vrvico. Ptiči imajo lahke votle kosti in napačen stisk bi bil usoden. Pot na prostost je bila že skoraj odprta, ko je sinica začela energično migati. Kako neprijeten zvok. Mogla sem počakati, da se umiri, saj nisem bila prepričana, da bo lahko takoj vzletela. In končno je bila odrešena na okenski polički. V nekaj trenutkih je odletela na bližnje drevo. Uf! Tale je imela srečo! Upam, da bo kmalu konec zime in se bodo živali lahko skrivale v manj nevarnih okoljih! Čeprav vrabci, ki prebivajo v CityCentru so verjetno zadovoljni :D

Comments

Spela — 2009-02-12 20:26:40

Ujej, boščika! No, samo, da je bilo vse ok. Jaz vedno našo Taisho preganjam, ko ”ždi” pod dreveson in vsa penasta čaka, kdaj bo katera izmed ptičk naredila napako.

detelj — 2009-02-12 23:55:23

To bi se lahko reklo kakšno smolo, “ups” srečo je imela sinička:)

The M. — 2009-02-13 20:37:46

Mislim, da je ne bo več sem. Sem pa preverila zjutraj - ni je bilo pod oknom. :)

7 things you hate about me!

Sun, 18 Jan 2009 19:50:34 +0100

Ker vem, da dolgujem še seznam o sedmih resničnih stvareh o sebi. In ker sama vem o sebi dovolj (ravno toliko kot si želim), sem se odločila, da napišem nekaj stvari, ki VAS motijo na meni.

Znam biti kruto neposredna. Svojim prijateljicam neposredno povem,če jim kaj ne pristaja, če so shujšale/se zredile, če imajo grozno pričesko, nesramnega tipa,…pač vse. In to v šali, ki je razumljiva in smešna samo meni. Žal. :P
Nikoli nisem popolnoma zadovoljna ali “Nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti boljše”. Povsod najdem kakšno napako. Popolne stvari ne obstajajo (mogoče je N97, a ga še nisem imela v rokah ;D).
Rada imam red. Pospravljam kjerkoli sem. Tako, ko se malce “udomačim” začnem zlagat, pomivat, brisat,…
Jamram, da nimam torbice za zraven nečesa, čeprav bi moja zaloga torbic zadoščala za cel razred srednješolk.
Imam odgovore na skoraj vsa vprašanja. Vse vem. Preveč sem gledala dokumentarnih oddaj, brala strokovne knjige, se izobraževala…in tako o skoraj vsaki stvari nekaj vem. Kar je tečno, ko ti nekdo želi nekaj razložit in mu poveš, da se moti. Edino kar mi šteje v plus je, da takoj priznam, če se motim sama!
Ne zanimajo me trači, ne verjamem v govorice. Sovražim govorice, ker so ponavadi tako daleč od resnice, da si lahko ustvariš popolnoma napačno mnenje o neki osebi. Trači me ne zabavajo. Si jih ne zapomnim.
Nikoli ne povem, če imam kakšen problem ali potrebujem pomoč. Raje si odgriznem uho ali zvrtam luknjo v koleno kot, da bi prosila za pomoč. Res se tako dolgo trudim z nekim problemom, da postane center mojega življenja. In ja, večino premagam. Še vedno pa s tem izgubim veliko časa, ki bi ga lahko koristneje porabila.

Tako. To je to. Dovolj iskreno? Nisem pisala svojih dobrih lastnosti, ker niso zanimive. Ja, vsi imamo radi živali, skrbimo za okolje, se počutimo dobro v svoji koži, radi pomagamo, razvajamo prijatelje, kupujemo veliko sadja ter nič sladkarij…bla-bla. Pač se nisem odločila napisati 7 stvari, ki bi rada, da držijo zame. Napisala sem kot je res. Ali ni??? Sedaj pa naj 3 bloger, ki to bere napiše 7 resničnih stvari o sebi v 13 vrsticah :) Saj veš kdo si :) Za tiste, ki ste veliko v…khm…kopalnici Za romantike in umetnike Za upornice moderne dobe Za vse, ki se strinjate z mano: lastnik odgovarja za dejanja kužka Ce vas zanima kaj o mojih naj igračkah Ker je to moje drugo ime Za reševanje zmešnjavic

Comments

Uporaba stran — 2009-01-20 01:21:48

Hvala za link, in všeč mi je, da na moji strani najdeš svoje naj igračke.

Ko te zadane sedmica....

Tue, 13 Jan 2009 19:43:23 +0100

Kar usedite se nazaj. Nisem zadela Lota in ne, ne bom vas obdarila z avtom, hišo, potovanjem, telefonom,…niti novo kolekcijo denarnic od LV. Mogoče s kakšno čokolado za lažje preživljanje mrzlih dni, ker bo kmalu plačilni dan ;) Gre zgolj za igrico pisanja sedmih resnic o sebi. Težka naloga. Velik izziv. In takole stisnjena ob steno vam izdam 7 stvari o sebi. No, počasi! Kmalu :)

Comments

Spela — 2009-01-13 22:44:21

A takle nas ti flancaš?? :D Hitr pisat nadaljevanje!

The M. — 2009-01-21 15:19:26

Trajalo je nekaj dni, a nadaljevanje je uspelo. :)

PA IMEJMO SREČNI JANUAR !

Tue, 06 Jan 2009 22:55:26 +0100

Da, veselega decembra je nepreklicno konec. Vsi smo se vrnili v rutino: spanje, hrana, delo, opravki, hrana, spanje,…. Meni je bil prvi delovni dan pravi šok. Kup papirjev na mizi, pošta, veliko dela. Kar je imelo za posledico kar nekaj nadur v samem začetku tedna. Zdaj sem se že izkopala in je moja miza videti normalno zasedena – kreativni kaos pač. ;D

In kaj je bilo decembra toliko boljše? Vzdušje. Vsi smo se veselili in praznovali (če je bilo treba ali pa ne). Vse se je svetilo, okraski, rdeča barva, lučke, vonj po cimetu in sveže pečenem pecivu. Najbolj prazničen čas v letu.

In priznam, da me sploh lučke in smrečiče spravijo v boljšo voljo. 31 dni je res premalo za nabiranje lepih svetlikajočih se vtisov. Zato sem se letos odločila, da ohranim kanček veselega decembra čez vse leto….ali pa vsaj do poletja, ko bom lahko polnila baterije na vročem soncu.

Lep pozdrav iz kuhinje s kančkom decembrske osvetlitve :D

Sami si rišemo prihodnost

Tue, 30 Dec 2008 23:12:02 +0100

To počnemo z več ali manj uspeha. Odvisno od vloženega truda. Predvsem moramo verjeti v svojo notranjo moč. Moč za spremembe. Najprej je potrebno opredeliti cilje, sanje. Nato, ko približno veste kaj želite…ocenite svoj položaj, kako daleč smo še od cilja (dosegljivega, a relevantnega). Ob tem je potrebno čim več pozitivnih misli. Kar iz izkušen vem, da je grozno težko. A sem ugotovila, da mi stvari uspejo takrat, ko pred seboj vidim pot po kateri bom prišla do cilja. Pot si razdelim na krajše predele, da se lahko že pred ciljem nagradim J Včasih ta pot spremeni smer, a tudi tako lahko vodi do cilja. Sploh pri zelo dolgoročnih ciljih je težko upoštevati res vse dejavnike ;) Dobro si je cilje nekam zapisati. Jaz si jih bom za 2009 vpisovala jutri. V ličen rokovnik. In ta bo ves čas pred mojimi očmi…kot cilji za leto 2009!

Namesto, da razmišljaš, kaj zamujaš, raje misli na to kaj imaš in drugi zamujajo!

Sun, 28 Dec 2008 22:00:56 +0100

In ko je vsepovsod praznično vzdušje ti pa si sam in zdolgočasen? In razmišljaš o novoletnih voščilih: SREČNO 2009.

In kaj nas dela srečne?! Dober mož, priden otrok, poslušen pes, uspeh v službi, dobri odnosi s starši, plačane položnice, zdrava prehrana, dobr avto, najnovejši mobilnik, dobre cunjice,… In vse to lahko sami pri sebi vrednotimo za bolj ali manj srečno. Pa nas res to naredi srečne?

Ko razmišljam kaj me je osrečilo v preteklosti so bile to vedno neotipljive stvari. Veselje dedka in babice ob obisku, olajšanje ob zaključku študija, hvaležnost ob pomoči prijatelja, ljubezen do…hm…ljubljenih ;)

In ja. Vedno bo nekje nekdo boljši, lepši, bogatejši, … primerjanje nas ne osreči. Raje vsak konec dneva pomislite na vse kar imate! In komu vse ste polepšali dan z dobrim dejanjem ali zgolj nasmeškom. Če to ne pomaga: vsak mesec naredite eno dobro dejanje: peljite ven sosedovega psa, pojdite v trgovino namesto babice, pustite napitnino, darujte kri, … Kratko: mislite na svoje vrline in ne na svoje slabosti. ;)

Vesel Božič vsem!

Wed, 24 Dec 2008 20:56:32 +0100

Kupite, akcija, popust, ugodno!

Sat, 20 Dec 2008 22:30:33 +0100

V decembru nas obnorijo prazniki in tudi trgovci. Oboje nas prisili v kupovanje darilc in pozornosti. Kar še ni tako slabo, če niso ta darilca otročje osladna: jelenčki s svetlečim rogovjem, pojoči snežaki, svečniki v obliki Božička, … počasi to obdarovanje zame izgublja smisel. Da, decembra imam rada okrašeno….a ne celo stanovanje! Ne maram kupa navlake na poličkah, ker to pomeni, da je potrebno vse to umakniti, ko brišeš prah. ;) Imam točno določene dele kjer se sme »spominska navlaka« nahajat in jo nekajkrat letno menjujem. Pa pustimo to.

Torej, da…letos sem se odločila, da daril enostavno ne bom kupovala. Ljudi raje presenetim na navaden dan, ko ničesar ne pričakujejo. Težko je pod prisilo kupovati darila (kljub temu, da si skozi celo leto memoriram in zapisujem naključno izrečene želje). Želela sem, da bi šli prazniki mimo brez velikih ognjemetov daril. Žal ne gre.

Na srečo so nekatera darila takšna, ki so res primerne in ne zastarajo: lepa božična zvezda, čokoladen božiček, košara pomaranč,… Lepe stvari. Ne kitajska navlaka, ki kmalu roma na smetišče.

Če vas ostalo ne prepriča, vsaj pomislite na ubogo naravo, ki mora v teh tednih »požreti« še večji kup naših smeti. In zato, letos simbolično zavijam darila v star papir! Da, naše revije imajo kvaliteten papir in prijetne reklame. Čisto luštkano je videt. In nič pretirano praznično (priložim kasneje sliko).

Imejte lepe in predvsem “praznike po svoje”! ;)

Comments

The M. — 2008-12-20 22:50:06

@irena Zgornji levi kot slike ;)

irena — 2008-12-23 16:52:24

lepo si napisala, se strinjam absolutno in “ne daj se Manuela” ! a zgornji levi kot slike si meni namenila? ali kateri drugi Ireni?

The M. — 2008-12-24 20:49:28

Se nisem dala! NY plakat sem imela v mislih, draga moja Irena :) Fotka ovitih daril še sledi! Prej ni šlo, ker bi se izdala.

Novoletno praznovanje

Tue, 16 Dec 2008 00:07:21 +0100

Silvestrovo. Prešli bomo iz 2008 v 2009. Stresss… Vsi obremenjeni s tem kje bomo zadnji dan in s kom. Če imaš partnerja je jasno. Nekje z njim. Če ga nimaš je dilema večja! Katera zabava bo najboljša, kje bo največ ljudi, kdaj obiskat še družino, ali se obdarovati,… ampak ženske imamo še eno dilemo. Kaj naj imam oblečeno? In stopnja zmedenosti se viša z ne-organizacijo dogodka. Kako naj sploh vem kaj bi oblekla (morda imam že vse v omari), če še nimam pojma kje bom? Garderoba v odročni zimski koči je popolnoma drugačna od tiste v restavraciji v središču mesta. Vsekakor mora biti praznično, pa če je to rdeč pulover z Rudolfom ali pa mala rdeča oblekica. Idealno je, če imaš pripravljene stvari za vse možne kombinacije. Še bolje, če imaš na zadnji večer leta 2008 vse v potovalkici v avtu in se lahko v nekaj minutah popolnoma prilagodiš. Ja, to je šele stres!!! Ampak, če sem vse leto pod stresom bom pa še za Silvestrovo kameleon…tisti iz Dr.Doolitle, ki je sovpadal s sobo šele ko je bila tudi ta zelena ;)

Comments

The M. — 2008-12-16 22:04:19

@irena Bom pa res veselo skočila v leto 2009, če bom na zadnjo noč leta 2008 plesala….1,2, ča-ča-ča ;)

irena — 2008-12-16 09:31:50

pozdravljena! veselim se branja tvojih objav in izgled mi je zelo všeč, prijeten, svež. upam, da mi boš popestrila veliko trenutkov ob branju, želim ti pa silvestrovanje v tvoji najljubši obliki in ne morem brez tega da še dodam: Manuela ča-ča-ča, celo noč je plesala………..!

Eva — 2008-12-18 22:57:06

Jao ej, mojadva pa vedno to zapojeta, ko se o tebi pogovarjamo :D hi hi hi (ja tista Irena zgoraj je moja mami :) )

The M. — 2008-12-21 09:53:38

Ja, stari časi…na srečo sem sedaj že velika in so mimo ;)

Slaba tolažba z dobrimi nameni

Sun, 14 Dec 2008 23:02:42 +0100

Zazvoni telefon. Na drugi strani je moja ljubših prijateljic, ki govori tako, da jo komaj razumem. Lovim fragmente besed in si sestavljam zgodbo. Po telefonu je nikakor ne morem pomiriti zato jo obiščem. Vso pot razmišljam kako naj jo potolažim. Skočim v bližnjo trgovino po nekaj dobrega, sladkega in nekaj pregrešno dragega. Skušam ostati mirna in zbrana. Če še sama zapadem v paniko ne bom prav nič koristna. Na hitro jo pokličem in vprašam, če še kaj potrebuje. Ne. Hitim. Prispem, jo za milisekundo razvedrim s prinešenim in nato se vsuje. Poslušam in mirim situacijo. Nikakor ji ne dajem lažnih upanj in se močno trudim, da ne solim pameti 8razen, če me prosi za nasvet). Počasi obnovim njeno pripoved in po delih sestavljava zgodbo. Še vedno je rezultat enak. Žal. Čajček, postelja in čas celijo rane. Jutri jo bom ponovno obiskala in peljala na sprehod, šoping, kosilo, sladico, … nekaj, da jo malce razvedri ali vsaj zaposli. Vem, da ne morem rešiti njene težave lahko pa sem ob njej in verjamem vanjo. Upam, da jo s svojo tolažbo ne zredim ;)

Comments

The M. — 2008-12-16 22:05:55

@Eva… Ups…pa saj sem ti poleti poslala mail..Nisem? Se posipam s pepelom :)

irena — 2008-12-16 10:14:48

me lahko povežeš z Evo in upam, da ti je jasno, da sva v sorodu. komentar na post: zato pa obstajajo prijatelji in prijateljstva.

Eva — 2008-12-15 08:13:27

Naaajs, jst takle slučajno najdem tvoj blog. Ka pa nisi že prej javla tvojga naslova???

Moja ljubezen leta 2009

Tue, 02 Dec 2008 17:27:59 +0100

Da se razumemo…še vedno imam tudi tisto z moškim imenom, priimkom, ki obstaja v resničnem življenju ;)

Comments

The M. — 2009-06-26 21:39:31

Prejela svojo novo ljubezen…malce prehitro za razvijalce aplikacij ;)

Izginotje....

Thu, 27 Nov 2008 19:00:58 +0100

…poleg nekaj tipično ženskih lastnosti (ob tej izjavi, od smeha joče kar nekaj prijateljic) ima tudi nekaj…khm…recimo tehničnih. In v začetku tega tedna sem si kupila še en telefon. To pomeni veliko sinhronizacij podatkov, novih nastavitev, dodatnih aplikacij, začudenih pogledov, … skratka potrebno je vse ali vsaj čim več testirat in spravit na rob zmogljivosti. Hej, za to so narejeni :) Uporabljajmo jih!

Prihaja december…

Sun, 16 Nov 2008 11:14:22 +0100

Počasi, a vztrajno se približuje. Sanja se mi ne kje bom na Silvestrovo. Ne planiram nič. Ne razmišljam o tem. Najverjetneje kar doma: pijača, hrana, družba, …da. Doma bom.

A to ni poanta »veselega decembra«. Prej bo še kup zabav, zakusk, sprejemov, … in jaz nisem človek za takšne stvari. Celovečerna priprava je, da grem na zabavo. Najprej dolg tuš, potem plesanje po sobi v spodnjem perilu, trudim se vse »nujne« stvari zbasati v torbico (to sem vam že povedala kaj pomeni zame torbica), pred ogledalom vadim iskren pogled v oči (in sem videt kot mlad pes, bom raje manj iskrena), razmišljam o zabavnih anekdotah (a moram paziti, da se ne osmešim preveč..kar je takoj), spijem celo vedro vode (da ni prostora ali želje po alkoholu), se oblečem v stvari v katerih se dobro počutim in odpeketam.

Najbolj stresen je prihod. Ko te vsi opazijo, ko vstopiš v prostor in razmišljaš kje imaš kakšno gubo, kako stojijo lasje ali se je maskara razlila,… In potem začneš iskati znance, pohvališ nek detajl, ki ga morda ostali niso opazili saj tebe spominja na tisti izlet na Dunaj.

In ko vsi vedo, da si vesel, da jih vidiš in si zadovoljen z zabavo se lahko izmuzneš domov v topel objem (pa čeprav le odeje).

Koliko prijetnejše so žurke s prijatelji, kjer se sprostiš, nasmeješ in počneš neumnosti. Na srečo te zabave potekajo skozi vse leto :D

Slaba izbira trenutka

Tue, 11 Nov 2008 19:44:02 +0100

Na svojo srečo imam le malo vesti. Ja, veliko je tiste privzgojene, a po pravici: ne grize me rdeča živalica celo noč, če naredim kakšno neumnost, niti če jo naredim komu drugemu. Taka je igra, pač jo dobro igram. Načeloma.

Ta neumna živalica se pri meni zbudi ob reeees nepravih situacijah. Ko bi potrebovala mir pred njo. In takrat začne rasti in rasti, da sem že tako slabe volje, da raje neham razmišljat o čemer koli! In čakam kdaj ji bo zmanjkalo hrane. In ker je moja živalica je po moje požrešna. Ne čakam dolgo. Ponikne.

Stvar se zaplete, ko tisto kar v meni vzbudi slabo vest nekomu drugemu pomeni veselje, srečo, zadovoljstvo. Potem sem v dilemi: naj redim svojo grizočo živalico do epskih razsežnosti in osrečim drugo osebo ali naj naredim enako kot sicer. Pa sem sebična in uničim grizočo živalico. Ne maram teh situacij. A sem ponovno v njej. In sedaj iščem ležerno brezvestno sivo živalico, da bi premagala rdečo. Brezupno. Ni je. Ker je nikoli nisem potrebovala. Torej jo moram ustvariti…in to hitro, ker rdeča smo raste in ima že šest nog!

P.S.: Ima kdo ležerno brezvestno sivo živalico na zalogi? Če je druge barve in z enakimi funkcijami jo tudi vzamem ;)

Ni vedno čas za tolažbo in razumevanje

Mon, 10 Nov 2008 23:25:10 +0100

Vedno sem pripravljena vsem pomagati, če le lahko. Rada ugajam. Sem pa že pred leti ugotovila, da vsem se ne da ustreči. Nekomu se pač zameriš, mu greš na živce ali pa mu preprosto nisi všeč (ne glede na vložen trud). Tako pač je.

In greš naprej. Prijatelju, ki se je že 274-krat letos razšel s punco pač ne rečeš več: »Saj veš, ženske smo pač takšne«, ampak ga udariš po glavi. Poveš mu, da se ti res ne da poslušat spet enake zgodbe in da naj se sprijazni s tem, da je razvajena egoistka (ali katerikoli drug slabšalni pridevnik) ali pa naj jo pošlje tja kamor ne sežejo sončni žarki. Vse ženske res nismo enake. In če je to edini izgovor, da vzdržuje kronično razpadajočo zvezo…res ne vem. Nekako me ima sedaj malo manj rad, a se zaveda poante tega »udarca«. Meni pa mogoče ne bo treba spet poslušat iste zgodbe.

Po tolažbo greš v trgovino. OH so zakon! In prodajalka se obnaša kot bi bila trgovina njena in si ti kriv, da mora delati ob tej uri. Heeeej…mobitel je kot ustvarjen zato, da shranjuje številke inšpektoratov (ki zelo prijazno delijo nasvete). Pa ne gremo tako daleč. No, redko. ;) Je ponavadi dovolj, da se na normalen način pove, da si nisi zaslužil takega obnašanja ali pa kar prosi za nadrejenega. Ker če vsem kvari dan jo je res treba ustavit! ;)

Trgovini sledi pijača in tortica s prijateljico. Lep lokal, ok čaj in neokusna torta. Joj…ne me spraševat ali je bilo dobro. Konjska rit. Seveda je mogel in ni bilo standardnega: »Ja, super je bilo.« Razočaran pogled, komentar sodelavcu in grd pogled v kuhinjo. Ampak, je pa prišlo do pravih oseb (v kuhinji), da je bila smetana na torti že skisana! Na nek način dobro delo.

Se zmeniš s fantom za kino. Čakata pred dvorano, ko se sprehodi mimo tako dolgonoga blondinka s prelepo pljučno kapaciteto da te kap že če si ženska. Tvoj je videt pa kot otrok pred vitrino od sladoleda. No, tokrat sem pa tiho. Mirna. Hej, tudi jaz sem pogledala :P Ampak jutri naj se me pa pazi. Če moram na dopust, da najdem višje pete, krajše krilo in popoln modrček…I will do it! In zvečer…bom vsaj 7-krat bolj zapeljiva in tako izbrisala tisti lepotičkin vtis. Vsaj tako upam ;)

Sicer mi pa še ostane tečnarjenje, da ni pospravljeno. Ker sem sama grozen človek, priznam, stalno pospravljam za seboj (in nehote še drugimi). In nekateri svoje stvari stalno puščajo 30 – 50 cm stran od koša za smeti, perilo,…bi človek mislil, da športni navdušenci po genih vsaj radi skušajo kaj zadet (ali jim pa tolikokrat ne uspe???). Hmmm. No, ko kljub vztrajnemu popravljanju »aut-ov« ne odpraviš napake poskusiš bit še slabši igralec. A to zahteva čaaaaaas in potrpežljivost. Lažje se je dogovoriti za kak kompromis. Ali pa proti-uslugo? JA! Hehehehehe…To!

Hm, če sam ne poskrbiš zase tudi drugi ne bodo! Ja, včasih je treba bit kanček nečesa kar ne znam opisat, vsaj ne s slovenskimi besedami, da dosežeš svoj namen. ;)

Comments

Dalibor — 2008-11-11 14:23:03

Lol @ blondinka pred kinom ;-)

Ko bom velika!

Sun, 09 Nov 2008 07:50:26 +0100

Tako. Urejeno. Velika sem. Že od 8. razreda osnovne šole. Pa še vedno nimam črnega arabskega žrebca, dveh športnih avtomobilov, vikenda ob plaži in popolnega videza. Ampak to še ne pomeni, da tega nikoli ne bo! Prav lahko se zgodi, da mi uspe. Ne bi bil prva, niti zadnja. Je pa potrebno veliko truda, v to ne dvomim. In res ne vem zakaj nekateri ljudje na znajo sanjati. Vem, da mislijo biti dobronamerni, ko mi povedo: »No, konja pa res ne moreš imet. To imajo bogataši« Ja in? Bom pač toliko časa delala na tem, da bo. Če mi je uspelo ostale zastavljene cilje doseči (predvsem, ker sem vztrajno trmasta) bom pa še tega. In ne bo uspelo takoj, a po nekem številu poskusov mi bo. Statistično dokazljivo (ok, ne znam napisat verjetnostnega računa za to, a vem, da obstaja) ;) Res ne potrebujem, da mi kdo obrezuje krila. Že samo življenje je dovolj naporno in nas velikokrat razočara. Zato bom o tem še naprej sitnarila, sanjala, načrtovala, risala, pisala, kar je potrebno, da ideja ne umre. Na mojo srečo se najdejo tudi ljudje, ki me pri tem podpirajo. Takšni, ki si upajo. In mislim, da si je treba upati in biti pogumen. Sicer res ostane vse le v sanjah :P

Comments

Julijan — 2009-12-05 11:12:31

Pozdravljena,o svojih velikih načrtih je najboljše ne govoriti z ljudmi,ki nimajo posluha.Lažje boš uresničila svoje sanje,če jih boš zaupala le tistim ljudem,ki te imajo radi in verjamejo vate pa,če imaš še tako neverjetne ideje. Prepričan sem,da ti bo uspelo in boš nekega dne imela hišo ob plaži. Življenje je lepo in nikoli ne razočara.

The M. — 2009-12-06 16:18:55

Je lepo…verjetno ravno zato, ker me je tolikokrat že razočaralo se mi zdi lepo kadar me ne :) Drugače sem pa zdaj tiho: nič ne govorim, samo nabavim ;) Deluje :)

Edina v svoji vrsti?

Wed, 05 Nov 2008 23:35:58 +0100

Malce sem posebna, idilično filmska. Kajti verjamem,da se s trudom doseže vse! Mogoče ni vse popolnoma tako kot smo si predstavljali, a v zadostni meri, da si to lahko štejemo za uspeh. In potem?

Ko pomislim na preteklost se smejem (čeprav bi/sem takrat brcala in jokala), se zavem kako daleč sem prišla in kako dobro mi gre. A to premalo cenim. Ko je cilj dosežen zame izgubi vrednost. Bolj se trudim zakriti spodrsljaje. Ne pred drugimi! Pred seboj. Ja,vse je odvisno od malega notranjega kritika. Ta pa je grozno zahteven. Rada bi rekla, da se njegove zahteve z vsakim letom mojega obstoja manjšajo ali so manj stroge…pa temu žal ni tako. Se pa zahteve spreminjajo. Vedno manj so površinske. Ne trudim se spravit v kavbojke iz 7.razreda osemletke (čeprav bi se še lahko ;D), vseeno mi je za tisti mozolj na čelu, ne skrbi me, ko grem nurejena v trgovino in srečam “ta hudega soseda” (žal ga v resnici nimam in živim v bloku starčkov; bi bila pa prijetna sprememba ;D), če se zredim ali shjšam za kilogram ali dva to ni glavna tema pogovora s frendico (sploh ni tema, zgolj variabilno dejstvo :P),… In zdaj so zahteve vedno težje dosegljive. Vsak dan zbrano delaj vsaj 8 ur, bodi fizično aktivna vsaj eno uro na dan (30min res ni problem, več mora bit), druži se s prijateji, ustvarjaj si uspešno kariero, bodi čustveno intiligentna (za to bo potrebno še veliko branja :P), pomagaj vsem v stiski, bodi prijazna do sosedov tudi po 11 urnem delovniku (ne, res mi je vseeno ali je listje pograbljeno), jej zdravo, sedi ravno, ne zapravljaj po nepotrebnem (vedno je vse zelooo nujno-ja, potrebujem še en mobitel), ne razburjaj se (to škodi tebi in ne tistim zaradi katerih se jeziš),… A to ni težava; ugotoviš, da premalo ceniš svoje dosežke in se trudiš spremenit (sebi na čast ;D). Ustvariš si notranji fan club, ki zatre malega kritičnega diktatorja. Kot sem rekla v začetku: če si nekaj res želiš ti uspe!

Težava nastane ko zmanjka želja, ciljev, sanj. No, jaz še nisem tam! Ne še! Bom pa. Enkrat. In tega se bojim. Ko bom imela vse…naj se grem isto igrico še enkrat?! V višjem levelu, da bom težje dosegla cilj :P Ja,treba je vrjet vase…pa bodo še drugi. In ko bom dosegla še tiste cilje (jih še nimam začrtanih)?! Bom živela, da bom osrečevala druge. Pa bom spet svojevrstna. Ali pa samo ženska…končno! ;)

Rdeča...živa...divja...

Sun, 02 Nov 2008 10:40:22 +0100

…kri! Vsi, ki se panično ne bojite igl in bi želeli pomagati ljudem v stiski…se udeležite krvodajalske akcije v svojem mestu! Res ni težko! Več: http://www.rks.si/sl/Postopek_odvzema_krvi/

Tih nedeljski dan...

Sun, 26 Oct 2008 15:03:01 +0100

…žal brez že pogrešanega sončka. Res bi se pasalo leno pretegovati na kavču in listati revijo ali se smejati ob prebiranju knjige. No, v resnici ne bi bilo nič od tega! Bila bi nekje zunaj in bi tekala, hodila, lazila, rolala, plezala,….nekaj kar človekovo srce prisili do visokih obratov. In potem bi utrujena uživala v dolgem tušu in še pol dneva nabirala energijo za vsakdanje stvari kot skuhati kosilo. Zgodba je drugačna, če se pri tem procesu ne ustavim in po športanju letim pod hiter tuš in naprej v službo ali po opravkih. Takrat nimam čas bit utrujena! Res pa zvečer padem v posteljo in takoj zaspim. ;) In potem razmišljam. Zakaj se gonim do roba svojih sposobnosti. Ja, ok. Bi imela ožje boke in večje oprsje in vse ostalo kar naj bi imela glede na reklame in plakate, vendar… kaj naj. Sem kot sem. Stvari je mogoče izboljšat ne pa drastično spremenit. In potem se je potrebno vprašati zakaj ga ženske maltretiramo, zavračamo vse kar se nam na njem ne zdi popolno in bežimo od svoje podobe kot, da bi bilo mogoče pobegnit! Ne gre. Še tatovi teles (v isto imenskem filmu) niso bili tako kritični. če je telo normalno delovalo, torej služilo vsem svojim namenom je bilo dobro. In končno. Nikoli ne bomo popolnoma zadovoljne. Kar pomislite na kakšno svojo prijateljico, ki ima tisto popolno gladko ritko brez mikrograma maščob..jo to dela srečno? Dvomim, da sploh pomisli na svojo popolno “ta zadno” kadar ima slab dan. ;) Nujno potrebno se je gibati in vzdrževati telesno kondicijo, a le do meje ki nam je res prijetna in nam ni mučna. Vsaj tega se skušajmo navadit, če že tako blazno uživamo v ostalih razvadah: urni manikuri, mesečnih obiskih frizerja, brazilskem voskanju, puljenju dlak, britju nogic, eni uri manj spanca za popoln videz,.. Žalostno je, da na koncu ugotoviš, da je tvojemu tipu všeč prav to kar tebe takoooo zelo moti. Pa smo tam. Za koga se torej vredno trpinčiti???

Comments

mala — 2008-11-17 13:29:47

Ja, ne! Cela se obrijem, populim, upedenam itd. Za koji k…? Itak je z mislimi pri drugi, jaz sem samo fizično spodaj…al pa zgoraj no! Svija!

The M — 2008-11-18 09:16:43

@ mymiri A ne, da je! ;) Moramo bit malo manj mazohistično nagnjeni. @ mala Upam, da se hecaš! Če bi imela res takšno mnenje o svojem (prijatelju, tipu, možu,…) bi šla že stran. Vsaj logično bi bilo. Čeprav zaljubljenost ni logična, a to je že druga zgodba…. ;)

Najbolj pametna celega dneva!

Mon, 20 Oct 2008 22:14:01 +0200

Ne misel, ampak..JAZ. Da, tudi meni se zgodi, da želim kdaj zavladati svetu ali pa vsaj delu sveta. Ok, kontinent bo dovolj :)

In na tak dan nekako magično privlačim enako misleče ljudi. Vladavine pa že ne bom delila! Kar je moje je moje in kar še ni…pa še bo. In ti ljudje mi prijazno, v skrbi zame, razložijo kaj vse z mano ni ok. Navedejo mi razloge, ki me ovirajo pri osvajanju sveta. Naštejejo moje lastnosti: takšna si ali takšna nisi, podzavestno si takšna, želiš si to, kronično si nekaj, težiš k temu, osrečuje te ono, jeziš se na,… In potem pomislim. Seveda določene stvari zanikam. Ok, večino zanikam.

Potem se začnejo besedni dvoboji kjer ni zmagovalca. Žal. Sicer bi to bila jaz!!! Kdo me bo poznal boljše kot se poznam sama. Saj vem vendar vse o sebi. No, vse kar hočem vedeti o sebi vem! Pa saj to je enako… ;)

N3 maram v3č št3v1lk!!!

Thu, 16 Oct 2008 08:18:38 +0200

Pa ne tistih na osebni tehtnici, za tiste mi je že nekaj let skoraj vseeno (pomembna je vsesplošna podoba ;D)! Bolj me ob živce spravljajo druge številke. Tiste na mojem TRR so vedno prenizke, na položnicah so previsoke. V trgovinah jih je veliko preveč in povzročajo zmedo. Potem so pa še takšne, ki lahko dobijo pred seboj en grd masten minus…pa smo tam! Ne maram številk, ker me skušajo omejevat. Jaz sem pa rada svobodna. A brez njih žal ne gre. Že če želim po novo jakno moram vedet svojo konfekcijsko številko, če želim govoriti s prijateljico moram poklicati številko (videvanje v živo je zaradi obveznosti vedno redkejše), če grem na »občino« moram vedeti številko obrazca, v vrsti za meso stojiš s številko…vse okoli nas nas omejujejo številke. Vedno razmišljamo o številkah, a misli pre-obilkujemo: nimam dovolj centimetrov, imam preveč kilogramov, imam previsok račun za mobitel, nimam dovolj dopusta, preveč je kredita, TRR je skoraj prazen, …vse zaradi številk! Te nam pomenijo čas, denar, srečo…. Eno uro bom na fitnesu – sreča! Pol ure savne – zadovoljstvo. Dve uri klepetanja s prijatelji – veselje! Pa saj mogoče pa najdem še kaj prijetnega v teh neumnih cifrah.

Kaj hočeš od življenja?

Sun, 12 Oct 2008 22:42:03 +0200

To je toliko neprijeten stavek kot tisti na razgovorih: »Kje se vidite čez 5 let?«

In se strinjam, da je dobro imeti odgovor nanj. A življenje je tako predvidljivo s svojo nepredvidljivostjo, da si ne upam preračunavat kaj bom kdaj in kako daleč od cilja se nahajam. Hudiča! Še cilj se premika po tarči sem in tja.

Cilje je treba imet. Pa tudi če so pomembni samo za eno osebo. Tako se nekako zaveš sedanjost, lažje oceniš preteklost in ugotavljaš kaj si želiš v prihodnosti.

Še ta mesec si bom zadala nek dolgoročen cilj…za 10, 20 let naprej. In nekaj kratkoročnih: do ponedeljka, do decembra. In ko jih bom dosegla: bo to jasno označeno v mojem planerju ;)

Comments

irena — 2008-12-16 10:08:51

mislim, da je treba imeti ene osnovne smernice, ostalo pa pride samo od sebe in te preseneti v dobrem in slabem.

The M. — 2008-12-16 22:22:46

Ups…še vedno nisem napisala seznama… bad kitty, bad! ;)

PART OF ME….

Tue, 30 Sep 2008 22:30:55 +0200

Ravno sem poslušala komad od Leeloojamais in se tako zelo našla v njem… ja: life is a bitch! Sploh, če želiš bit živeči ženski multipraktik in narediti res vse!!! In to ti še kar uspeva…dokler te ne ujame nekaj najbolj značilnega za začetek jeseni. Prehlad! In si rečeš boljše kot »jesenska depresija« ter se poln vitaminov napotiš na delo, sprehod, športaš…. Saj bo šlo stran. Vasih so govorili, da prehlad traja 7 dni, če ga zdraviš in en teden, če ga ne. Torej čakam, da teden mine!

Prehlajen pozdravček vsem!

Tisti dnevi o katerih NE govorijo v reklamah.

Sun, 28 Sep 2008 06:15:52 +0200

Včasih imam dna, ko ne vem kaj bi sama s seboj. Pa ni ravno, da bi imela dolge ure prostega časa. Ena čudna novica med jutranjim poslušanjem radia in predolgo razmišljanje o tem…kam gremo, zakaj smo tu, i.t.d. Hm…pa grem pač do knjižnice po novo knjigo, ki bo spet žalostno čakala na nočni omarici na mojo pozornost. Mogoče bi ji bila kaj bol naklonjena, če bi bili več noči sami….a se ne pritožujem. J In kadar knjiga na takšen dan ni dovolj, si zapišem misli, ki me begajo. Bi rekla, da v lep, ročno izvezen blokec, a bi lagala. Izdam jih prijatelju brez katerega sem kot bi mi manjkal en ud. Svojemu mobilniku. Pa tako sem nasprotovala tej tehnologiji 10 let nazaj…to je pa že tretja zgodba. ;)

Od odločitve, da bom pisala blog....

Fri, 26 Sep 2008 10:29:26 +0200

Ja, za pomladjo je prišlo poletje. Ki žal ni bilo dovolj dolgo in vroče. Očitno tudi ni bilo dovolj “prosto”! Da bom pisala javni dnevnik sem se odločila pozimi, saj vemo - novo leto in novi začetki- ! Pa je prišla pomlad in z njo polna zaposlenost v službi. Pa poletje in preveč dela. Pa končno dopust, da se postavi stran. Pa prva objava in tema. Vsak vikend od začetka avgusta je bilo nekaj ur planiranih za kakšno kratko zgodbico. Ampak na srečo imam spomin kot sloni (mislim, da se tako reče…ali so bile želve…hm…ne nisem podobna želvi ;D) in bom za spremembo pisala blog za nazaj. Od odločitve, da bom pisala blog do dejanske izvedbe je minilo skoraj leto. A mi je v tolažbo to, da izpolnjujem zadane cilje, ki so bili sprejeti na najdaljšo noč v letu, ko večina ne razmišlja trezno…o tem pa kdaj drugič. Pozdravčke!

No.. ko se postaraš!

Thu, 28 Aug 2008 21:17:21 +0200

Ja, ko se to zgodi. Hmmm…ne, da se je meni že…pa vendar. Od velikega “buma” z blogi je tole šele moj prvi. Pa še to je trajalo, da sem se ga spravila začet pisat. In sedaj je tu kup idej in misli, ki jih je potrebno spraviti v smiselno celoto. Ali pa vsaj neko verigo, zaporedje, zgodbo. Tudi to bo. A kot sem začela…nisem več najstnica in takšne stvari potrebujejo svoj čas. :)

To pa jaz pišem!

Thu, 28 Aug 2008 21:16:36 +0200

Najprej en prisrčen pozdrav vsem bralkam….in tistemu bralcu ali dvema, ki se bosta morda v bližnji prihodnosti zelooo čudila mojim objavam. Tako pač je: ne moremo se vedno strinjat. ;) M.

Comments

dali — 2008-08-29 15:44:33

Se ze cudim! :-)

Manuela — 2008-10-01 20:43:19

Nič čudnega ne bo. ;)

irena — 2008-12-16 09:36:03

ne se strinjat, povej na glas in imej svoj prav.