Želje on mačkasi

Impossible ....Shontelle

Thu, 14 Oct 2010 06:56:41 +0200

Sanjarim…sanjarim, da to ni dež. Samo megla je. Kmalu bo sonce. Upam. ;)

Prijava na 5.DM tek

Fri, 21 May 2010 19:53:46 +0200

…se res splača ;) Res sem zavlačevala s prijavo do zadnjega trenutka (kar se tiče nižjega plačila startnine) in dočakala dan, da so imeli pred DM še stojnico za 5.DM Teka za ženske. In poleg majčke me je domov pospremila še VREČA zanimivih zadevic ;) Res zanimivo kaj vse se je nabralo za nas babnice… Ampak dragi sponzorji…vzorec Nivea deodoranta in CELA škatla Garnier kreme proti celulitu. Vzorec zobne paste in ves zavojček JA!vitkost. Pa letak za Mobilni Fitnes… čakajte malo! Saj me, ki gremo teč smo aktivne, nimamo celulita (šššššhh), pa ni nas potrebno priganjat (se same dovolj) :D RESNO: Mobilni Fitnes se mi zdi zelo moderen in zanimiv način “osebnega težaka”, če vam teža povzroča že zdravstvene težave. JA! tabletke bom zdaj končno testirala - koncept promocije mi je všeč ;) Čistilni trak za zobe - gr8! Labello Light je tudi zelo prijeten. Pa hvala za vse balzame za lase! Pa…pa…pa…. Super sponzorji. Majčka je pa tudi odlične barve :)

Comments

Mum — 2010-05-24 17:56:19

No, vidiš, da se splača laufat!!!!!!!!!!!!! Pa še čista boš, če boš vse “ponucala”….

Tanja — 2010-05-27 10:47:43

uau, zdej mi je pa žal, da se ne bom udeležila :)

V 10 dneh...

Tue, 04 May 2010 06:06:46 +0200

Pomlad. Letni čas pred poletjem. Narava se prebuja, zeleni, cveti, ptički pojejo, … vse lepo in prav. Naj bi bilo! Pomlad je postala ena sama priprava na poletje. Ne razumite narobe - seveda potrebujemo postopno ogrevanje ozračja ;) Ne potrebujemo pa bombandiranja vseh mogočih krem in preparatov za popolno telo. Takoj, ko se otopli se začnejo kazati čudovite ritke na panojih (kar mi je čisto všeč) z obljubo, da bo po 10 dneh uporabe neke kreme tudi moja takšna. Na spletu so bannerji z povezavo do rešitve za popolne noge. Seveda lahko s kremo tudi povečate prsi. S polovičnimi copati tonirate pas. Tisti bolj aktivni lahko ob 3 minutah vaje na dan z revulucionarno napravo naredite kvadratke na trebuhu. In vse to se zgodi v dobrem tednu. Nič se ne zgodi v tako kratkem času! Drage moje…če bi res obstajala krema, ki bi povprečno žensko prelevila v računalniško popolnost v samo 7 dneh si je ne bi nobena zmogla privoščiti! EDINA stvar, ki resnično deluje v 7 DNEH je KIRURŠKI POSEG! Za te pa …HB…(še) ni reklamnih panojev. Ne napeljujem vas, da tvegajte z lepotnimi rekonstrukcijami in popravki. Samo manj kritične bodite. Tisti denar za čudežne kreme raje investirajte v daljši dopust! ;) Če pa ne gre “ubiti” kritika v sebi in bi resnično rade kaj spremenile…pa dajte počasi. V letu dni. Z razumom in redno nego, vadbo ter prehrano. Takšni rezultati so največ vredni in najmanj nas stanejo :) Za teden dni kože v kopalkah nekje ob obali v množici ljudi ni vredno zapraviti premoženja za “lepše” telo. Resno. Raje teden dni več ob morju :) Moje mnenje pač. Če bi bilo moje delo vezano na moj videz bi bilo drugače…tako pa :P [caption id=“attachment_3471” align=“aligncenter” width=“150” caption=“Nikoli se ne bom mogla skriti za drog :P”][/caption]

Comments

Tanja — 2010-05-07 08:19:20

hm… js sem te pa komaj vidla na tejle slikci z drogom :P

Mum — 2010-05-07 19:03:55

Ha, jst tud ne…skriti za drog…

The M. — 2010-05-08 07:17:44

Ha-ha, sta smešni. Tudi, če bi se skrila za deblo sekvoje..ali pa hrasta (da ostanemo na domačih tleh) bi bil okol sij…od karakterja ;)

Let The Games Begin...with Nokia N900

Wed, 13 Jan 2010 23:44:50 +0100

In danes se bo začelo…ok, glede na uro morda ne ravno danes - zagotovo pa jutri. Zdaj imam še eno novo obsesijo. Nokio N900. Pa naj še kdo reče, da sreče ni mogoče kupiti ;) Če ves trud pri nagradni igri ni obrodil sadov ga je pa trud drugje ;) Pač je zdaj malo manj virtalnega denarja na računu, a veliko veselje v rokah. Hm…čuden izraz :P Ja, to je opekica…osebno mu že ne bi več rekla mobilnik. Je pa škatlica polna vsega za katero vem, da se bo prilagodila vsem mojim željam. Pa se bo res??? Bomo videli - boste sproti obveščeni ;)

Maemo ali nekaj kar zagotovo ni s koralnega grebena

Mon, 07 Dec 2009 06:40:15 +0100

Hm…Zelo težko na svojem blogu napišem “resen” članek o zadevi, ki buri domišljijo množici že od dneva, ko so dali v prodajo Nokio N97. Seveda so mi mogli takoj za tem pokazati še eno igračo, ki bi jo imela. Kaj čemo tako smo narejeni :P Torej, pišem o Nokii N900 Maemo, ki kljub podobni izgovorjavi imena nima nobene veze s simpatičnim junakom risanke, ki ga danes lahko opazujete kako z družino plava nekje po Malidivih. Govora je o pionirki Nokii, ki želi uloviti na iste limance kot androidi. Telefon, ki se vam popolnoma prilagodi. Če obvladate linux res popolnoma. Ampak, ker večina ljudi, ki berejo moj blog ne programira in mislijo, da je Linux samo en zabaven pingvin bom telefon predstavila drugače :) Nima smisla, da vam opisujem fenomenalen touch screen, noro obliko, lahkotnost, čistost slike, zmogljivost fotoaparata, …. vse to vam pove že proizvajalec. Jaz telefona še nisem držala v rokah ;) Torej vsi tehnični podatki so na njihovi strani. Torej: telefon ni več telefon. Postane vaš najboljši prijatelj, rešitelj, zabavljač, informator in navigator. Kako to? Zjutraj zbudi s prijetno glasbo, takoj za tem na ekranu preverite kakšno je vreme in veste kaj obleči. Med pitjem kave ne potrebujete več časopisa (ali pa sedeti za računalnikom). Mirno prebiranje novičk z ogromnega ekrana. Hiter prelet Facebook in Twitter. Najboljša prijateljica išče nekoga za kosilo. Hitro v avto. Zapora ceste! Odprete n avigacijo in vtipkate želeno lokacijo. Čez nekaj trenutkov si ogledujete popolnoma nove kraje in vaša pot do Brnika je zanimiva in drugačna. Prispete na cilj. Čakanje na pristanek letala. Še dobro, da imate velik nabor zabave kar seboj - igrice. Pristanejo. Končno je nazaj. Zanima ga kako je “ta mala” odšla na smučanje. Potisnete mu v roke N900, da odpre galerijo. Tam je filmčke o tem kako mu punčka v slovo pošilja poljubček. Na obraz se mu nariše blažen nasmešek. Da zdaj je pravi trenutek! Dragi poglej si slike NAJINE nove klubske mizice…noro mi je bila všeč, a ni bila poceni. Zaradi prejšnje blaženosti jo mirno pogleda in vrne aparat. Ok, njegove pisarne. Pa-pa. Hiter pogled na uro. Zvoni. Ups, opomnik za sestanek. Končno čas kosila. Pogled na Twitter izda kje se bo danes jedlo…. se nadaljuje.

Samo 30%

Wed, 04 Nov 2009 16:38:31 +0100

Drage moje prijateljice, znanke, še neznanke,…in ostalo kar je ženskega. Nehajte se toliko obremenjevat svojim videzom in rajši uživajte življenje. Klišejsko, vem. Ampak, prehitro bo mimo za vso to iskanje, delanje in odpravljanje napak.

nikoli ne boste vsem všeč. To še Angelini ne uspe!!! Niti Madoni. Le kako bo potem vam, ko delate 8ur dnevno, morate kuhati, pospravljati, skrbeti za družino. In ko opravite vse to bi rade še uživale? Ni časa. Kar se pa moških tiče…malo v šali – vedno boste všeč le 30% ! Če ste suhljate, obložene ali idealno normalne postave (lahko aplicirate velikost riti/prsi). Vaših je le 30 %. In kaj počnete z dietami in podobnim? Menjujete teh 30% za drugih 30% ;) Aja, 10% jih ima pač rajši moške :P
nehajte se ukvarjati s tem kaj si mislijo o vas ljudje, ki jih sploh ne poznate (izjema so svetovno znani funkcionarji – takrat bi si tudi jaz želela biti urejena). Ne sme se vam zdeti pomembno kaj si misli oni tip, ki pred lokalom kadi in vas vidi, da greste mimo. Ni pomembno, če vas pogleda ali ne. Res ni. Vem, da smo ženske naravnane k temu, da smo rade občudovane (nisem izjema), a za zdravo samozavest bi moralo zadostovati občudovanje partnerja, prijateljice, staršev, nekoga, ki JE pomemben v našem življenju in nas pozna.
ne izsiljujte komplimentov za vsako ceno. Res ne maram: »Joj, kako sem grda/debela/čudna«, ker to kliče po zagotavljanju nasprotnega. Raje sprejmite komplimente, ki jih dobite namesto, da jih zavrnete (ja, to tudi meni ne uspe vedno; priznam :P)
niste popolne, zagotovo pa nekomu privlačne. Nikoli se ne boste znašle v situaciji, da NIKOMUR ne boste všeč. Nekomu boste vedno simpatične :)
vsega ni mogoče imet – vedno se je potrebno nečemu odreč.
vsaka ima na sebi vsaj 5 stvari, ki so ji zelo všeč. Najdite jih in mislite le na teh 5 stvari. Ne pa preostali dve, ki vas motita.
vsak dan se nagradite z nečim – preživele ste še en dan v stresnem in z popolnostjo obsedenem svetu! Pa naj bo to kopel za noge, dolgo tuširanje ob svečkah ali velik kos čokolade. Pač nekaj kar vam dosti pomeni.

Pozdravčke od z barvnimi kombinacijami obsedene ljubiteljice torbic in zbirateljice mobitelov ;D Kaj hočemo, popolnosti ni. :P

Comments

Tanja — 2009-11-04 21:16:55

Dober zapis, DOBER!! Eden tistih, ki bi si jih bilo treba dnevno ali pa parkrat tedensko brat, da te vedno znova opomne na pomembnejše stvari v življenju. Evo, se že bolje počutim, ko se mi ne da vedno rihtat in ličit in grem na sprehod kar v trenirki in slabi frizuri. Če drugemu ne, sem svoji hčerkici vedno všeč, hehe. :)))

Mum — 2009-11-18 13:49:05

Hvala za tolažbo… Vse prov pride!

The M. — 2009-11-10 09:59:02

Hvala. :) Rada pomagam in se trudim držat svojih nasvetov ;D

Ženski svet

Fri, 25 Sep 2009 21:27:50 +0200

Včasih me razjezi….sem se vmes že pomirila…pa me je popoldan spet prijelo. Ja, včasih se mi zdi, da nam je ženskam tale emancipacija nardila več dela (dobesedno) kot koristi :P Seveda se mi zdi normalno, da lahko volim, opravljam katerikoli poklic, živim sama, ….skratka: všeč mi je, da imam možnost do (skoraj) vsega.

Nazaj. Travnik. 2 ženski in 2 punčki. Punčki se razposajeno igrata nakakšno obliko kradenja ozemlji. Videti je, da tista malo večja “vlada” nad manjšo. Verjetno rada pomisli, da je vsemogočna in si želi “ko bo velika” postati kraljica, da bo lahko vsem govorila kaj smejo in kaj ne. Drage moje, to bi nam pa vsem odgovarjalo se opravičujem tistima dvema, ki sta vse otroštvo sanjali, da bosta ponižni “gospodinji” (ne, tole ni žaljivka, naj končam). Ženski pa…ena rine težko kosilnico po hribu levo in desno, druga grabi. Seveda ob tem pazita tudi na punčki. Ha?

Mora bit vsaka ženska “super ženska”?! In, če že - zakaj nam niso dane nadnaravne sposobnosti?

Priborile smo si možnost, da počnemo karkoli in sedaj počnemo VSE!

Zjutraj greste v službo (ene še sproti peljete otroka v vrtec/šolo), med malico letite po nakupih (nekaj za kosilo), po službi se vam mudi (vrtec), doma hitro pripravite nekaj za jest, pospravite kuhinjo in daste vmes prat perilo, pospravite posteljo, poberete igrače v dnevni sobi, pomagate pri domači nalogi in tako KONČNO sedite ;) Povzetek: delavka + gospodinja!

Pa tiste, ki ste doma. Zjutraj se pričakuje kraljevski zajtrk (kraljevsko veliko posode), potem peljat otroke v šolo, hitro po nakupih za kosilo, domov pospravit in prat, zgodnji obisk skupinske vadbe (jah, vsaj lepa bodi, če si že ves dan doma), hitro za štedilnik in pripravit zdravo kosilo (seveda on ne je graha, mali noče korenja, hči je po novem vegetarjanka) z zdravo sladico, pospravit, pomagat pri domačih nalogah in ob tem skuhati marmelado. Sledi dnevnik in likanje perila in potem spravljanje spat otrokov. Vsi tisti, ki se vam zdi to preprosto dvignite roke. Hahaha - ne vidim vas :P

Ja, ni enostavno biti ženska. Zato smo včasih tečne. Ne zato, ker imamo PMS ali druge hormonske spremembe. Enostavno dobimo občutek, da smo za vse same in da nihče ne opazi našega stalnega dela. Mogoče ga pa res ne in smo samo obsedene z redom?!? Kaj pa vem.

Nekako smo ženske od emancipacije dalje postele veliko bolj tekmovalen spol. Moški tekmujejo pri delu in avtomobilih (ok, redke izjeme), ženske tekmujemo v vsem! Znanju, lepših laseh/nohtih, postavnosti, oblekah, pametnejših otrocih, bolje šolanih psih, najboljšem štrudlu, več dejavnosti, bolj smoternem nakupovanju, večjem avtu za šopinge, boljši plači,….se ne konča.

In sem res srečna, da imam prijateljice, ki to situacijo razumejo. Ker so same mame in skrbijo za gospodinstvo. Ker imajo naporno službo in še dva otroka. Ker zaradi delovnega časa še komaj kaj vidijo moža in otroka. Me razumejo, ker kot meni jim je bilo obljubljeno, da lahko imajo vse (samo ceno so zamolčali)!

6 Pack čukur - En lep dan

Sat, 25 Jul 2009 13:41:38 +0200

Tako čudovit poleten dan je bil včeraj…zbudila sem se v hlad in oblake. Opaziti je bilo sledi dežja, da nočnega vetra in loputanja oken kot v grozljivki niti ne omenjam :P In ob takih dneh mi gre po glavi samo en komad, En lep dan :) In sedaj sem ga dočakala. Over and GO OUT ;) No…tole spodaj je pa 6 pack :) Ni pa Čukur ;) Meni je bila pač ta slikca bolj všeč ;)

Vreme je, a...

Tue, 23 Jun 2009 12:43:17 +0200

Resno se sprašujem kaj za vraga se dogaja, da se konec junija (tik pred uradnim poletjem) spravljem brskat globoko po omari za tistimi dolgimi, volnenimi smučarskimi zokni. Da bom šla kuhat že tretji čaj danes. Da moram dragega polnit z vitamini, ker ga napada nekaj med angino, gripo in vnetjem grla (pri tolikih mutacijah bakterij in virusov že ne vem kaj je kaj:P). Da moram za zabavo izbirat med puloverji in ne poletnimi topi. Ne maram zime!!! Še manj pa mi je všeč, da je videti, da smo s pomladi prešli na jesen :( Zahtevam poletje in tisti dokaz o globalnem segrevanju. Vreme je, a ni prijetno. Tisti, ki so mnenja, da je vreme vedno lepo in obstajamo le ljudje, ki se zanj neprimerno oblečemo….ne strinjam se z vami! :)

Ko ne rečejo oprosti….

Sat, 06 Jun 2009 20:14:41 +0200

Drage moje vse vemo, da so moški še raje »nezmotljivi« kot me. Radi nam povedo: »A sem ti rekel, da bo tako? Lubica ti me samo poslušaj drugič.« Nekaj zelo naredijo narobe. Po vsem našem joku in stoku se čez čas zavedo svoje napake. In če bi bili ženske bi bil naslednji logičen korak iskreno opravičilo, vidno obžalovanje in damage control :D Moški pa…bodo namesto besed: »Oprosti mi draga,« naredili kup drugih stvari. Primer: popravili vam bodo nekaj kar vas je motilo že dolgo časa in ste redno tečnarile, a se ni zgodilo. Ali pa bodo pospravili posodo, pobrisali prah ali skuhali kosilo. Tisti večer bo pozabil na računalnik ali TV in se ukvarjal le z vami. Postal bo ljubeč in nežen. Podaril vam bo pozornost…uganite: rože! Povabil vas bo na pregrešno večerjo. In podobno…

Me rečemo le žal mi je, oni si naredijo goro dela. Hmmm…razmišljam kaj je bolj iskreno. Zagotovo pa vem kaj je meni bolj »koristno«. Pa saj jim v očeh vidimo, da jim je žal…pa naj se še malo potrudijo za nas :P Jaz, jaz sem nora na hrano in izlete ;D

Napačno črkovano, ampak za grad...

Wed, 03 Jun 2009 21:00:14 +0200

Otroci vedno povedo kar mislijo. Skozi njihove oči so stvari preproste. Če nekaj ne gre narediti kot si si zamislil se pač prilagodiš situaciji. In to se je zgodilo z mojim imenom.

Ja, ok. Sem Manuela. Ampak poglejte drage dame: dobila sem cel grad in to samo zase. Potem pa je prijateljica popravila svojo hči in ji razložila črkovanje mojega imena. Pa sem dobila novo sliko. S hišo.

Nauk zgodbe: če ti nekdo podari grad se ne obremenjuj z nepomembnimi detajli ;)

Comments

Spela — 2009-06-04 17:28:04

Moraš še povedat, koliko je ta deklica stara in kaj že zna za svojo starost ;) Drugače pa ja…otroci so fajni! :) Grad je pa itak zakon! :)

The M. — 2009-06-04 17:36:38

Veš kako je s tem…ne želim nikogar izpostavljat, če prej ne vprašam. ;) Varstvo osebnih podatkov. Čeprav v skladu z zakonodajo o intelektualni lastnini bi mogla napisat avtorja. Hmmmm…. Moram vprašat starše ;)

Spela — 2009-06-04 17:40:27

Sej ni noben govoril o imenih ;) Samo starost…da ne bo kdo mislil, da je 10 let stara deklica narobe napisala tvoje ime ;)

Moj novi

Tue, 05 May 2009 23:06:20 +0200

Končno sem si kupila težave na štirih kolesih. Res. Od prepisa dalje me jezi. Malenkosti. A iz malega raste veliko - mogoče bo pa tudi sam zrasel v Touarega?!? To pa morda ne bi bilo tako slabo :D Rasti mali…rasti. Ime že ima: Marco (če ste gledale kdaj ameriške komedije kjer so se otroci šli skrivalnice vam bo kmalu jasno zakaj). Zdaj se moram le še potrudit, da me bo imel vsaj toliko rad kot je imel prejšno lastnico in ne bo crknil. Zato sem ga temeljito očedila, nadišavila (hvala sodelavcem) in napolnila z barvno usklajenimi neumnostmi (kulijem, blokcem, robčki, ….). Samo še na servis ga peljem in potem mora bit srečen! :)

Top 5

Wed, 29 Apr 2009 23:38:41 +0200

ta teden so samo trije delovni dnevi…bajno :)
- prvomajski prazniki so dober izgovor za prvi obisk morja (no, moj je bil že konec februarja na vročih plažah Floride - še bolj bajno)
- končno so trgovinske police polne različnega sadja, edini izgovor za ne-nakup so še cene :P
- najlepši občutek na svetu - vse ostale besede bi bile tu odveč
- ta je pa popolnoma oseben: ker imam sedaj veliko (med malimi) novo igračo (avto), ki mi žal že dela sive lase :(

Moje staranje

Mon, 20 Apr 2009 14:37:32 +0200

Danes popoldan nikar ne hodi v trgovine, pozabi na vse butike s torbicami, ne ukvarjaj se s peko ali kuho, ni terba kupit nove majčke za Local, ne onesnažuj okolja z darilnimi boni… Letos res ne potrebujem daril. Imam vse. Skoraj vse!!! Pogrešam le tvojo družbo. Pijačo tu, sprehod tam, malo opravljanja, kak šoping izlet, igro odbojke, rolanje po parku, … stvari, ki so skoraj zastonj in nepozabne. Za vse ostalo imam Maestro in Mastercard ;) Tako, da. Naj bo po moje, ko imam rojstni dan. Brez izgovorov. Lupčke sprejemam do 30.4…..pol me pa ne več spominjat, da sem spet starejša eno leto ;)

Comments

Eva — 2009-04-21 10:06:51

Hja vse naj naj naj naj naj naj naj naj ti želi/m/va/mo :D

The M. — 2009-04-21 11:44:52

Hvala!!!! :)

That's not my name

Thu, 02 Apr 2009 13:55:20 +0200

Uporabljate nick na messengerju? Se za nekim imenom skrivate na Ona-on? Imate skrajšano ime na Frendi in flirt? Ja, verjamem. Tudi sama imam kar nekaj vzdevkov. Eni so mi tečni (ker tudi označujejo mene kot tečno :P) drugi so ljubkovalni. Vse prenesem. Razen okrajšav mojega imena. Na splošno ne maram okrajšav imen. Še bolj tečne so tiste navidezne okrajšave, ko iz EVA nastane EVICA! Grrrr. Ljudi kličem po imenu ali po njihovem vzdevku (če je le ta blazno uveljavljen). In res ne razumem v čem je čar, če ob imenu osebe ne izgovoriš zadnjega ali zadnjih dveh zlogov… A je to lenoba? Ali neke vrste disleksija? Sama imam dve imeni in od nikogar ne pričakujem, da me bo klical vsakič z obema. Mi gre pa na živce, če si ne more izbrati enega ali drugega. Ja, čudne stvari me motijo. A tako pač je, če ti je ime Manuela ;) Ki se bo primenovala v Mio, Tio, Leo, Evo, Teo….da ne bo mogoče skrajšati imena :P

Comments

Tamara Zara — 2009-04-02 21:26:03

Aha pol misljo, da lahko tebe kličejo Manu, tko kt misljo, da lahko mene kličejo Tami… me je en tip vidu mogoče tretjič pa je poskusu s tem vzdevkom in je kmal ugotovil, da še enkrat proba pa mu glasilke ven potegnem. Tko me kliče sam še brat in nihče drug me ne bo (pa še njega morem odvadit)!

The M. — 2009-04-03 07:36:10

Ja, natanko tako me kliče mama in me to zelooo iritra, saj mi je ona dala (pre)dolgo ime. ;) Ampak njen oprostim, ker je mama. Ostalim se pa pač ne odzivam…sploh, če imam slab dan. In res je: tečne okrajšave uporabljajo ljudje, ki te komaj poznajo in za te res ni vredno imet težav zaradi puljenja jezikov, glasilk,… :D

Urska — 2009-04-03 17:17:45

Em, sodelavci te tudi tako klicejo :) Pa Evica ni okrajsava, temvec pomanjsevalnica. Mene na sihtu vsi klicejo Ursi … Sorry, folks, edino moja mama je imela ta privilegij … Se pocutim staro 5 let in cakam, da me bo kdo za licka prijel in rekel, kako zelo sem zrastla :)

The M. — 2009-04-07 15:15:44

@All Hmmm….mogoče nas pa kličejo drugače, ker nas HOČEJO živcirat! Se zmenimo za teden ne-obračanja za napačnimi “izgovorjavami” naših imen? ;)

Spela — 2009-04-04 21:41:12

Pri meni pa ne skrajšajo imena, ampak ga posaljšajo :D Špelca…hate it :D

Obljubim, da bom znižala zahteve

Sun, 15 Feb 2009 09:55:02 +0100

Saj ne vem natančno kaj vse pričakujem od življenja. Zagotovo veliko. In vem, da nisem edina. Sem spadajo še vsi ostali, ki ves teden delajo kot nori, se odpovedujejo kosilom, pijačkam, športu, druženju,…za še več dela. Ampak to ni vse. Kar počnem mora biti popolno. In ker je to redko sem nezadovoljna. Mogoče sem pa res prfekcionistka. Takšno ste me naredili! Babica je mogla imet vedno vse sčiščeno, kosilo od uri in natančen seznam za trgovino. Mama je po službi dajala inštrukcije. In jaz posledično želim oboje. Pospravljeno stanovanje in preveč dela. Vse sem nadgradila še s precej gibanja. Minimalno uro na dan. In če tega ni sem nesrečna. Če je vse to sem nesrečna, ker mi zmanjka časa zame. In tako se lovim v krogu. Bolj realni cilji pa so mi nezanimivi. Mogoče bi si lahko pomagala tako, da bi kdaj ugasnila telefon, ko ne delam. Ampak, če čutim, da moram vse stvari takoj rešiti. Ne maram, da se mi nabira delo. In dopust brez računalnika – visok stres! Dosti lažje mi je delati ves teden in čez vikend it na kakšen na pol posloven obisk ali kaj takega. Kar ima posledico: vedno manj vidim prijateljice. Enostavno ni časa še za to. In enkrat se bo to slabo končalo. Vem, da je pozitivno, da imam delovno naravo. Ampak koliko je to v življenju res vredno? Delo me ne bo pogrešalo, če se mi kaj zgodi. Prijateljice me bodo. Ko pridem domov z vrečami iz trgovine najprej vse pospravim. Letim na steper ali naredim pilates. Skok pod tuš. Kuham. Pomivam. Pospravljam. In ni variante, da bi šla spat prej kot je vse na svojem mestu. Posledica: premalo spim. Ampak dokler nimam nobene pomoči pri pospravljanju in sem za vse sama se to ne bo moglo spremeniti. Mojo utrujenost povišuje še želja po informiranosti. En del DNK mora bit pri meni napačen. Popolnoma preveč sem obsedena s tehničnimi igračami. Tudi te mi ne pustijo spati. Pred spanjem je nujno pogledati na FB, počistiti telefon, vpisati vse dnevne podatke (o vsem vodim evidenco), narediti varnostne kopije,… In dvomim, da bom kdaj manj zahtevna. Si pa to želim! In prisežem, da od 21h dalje ne bom več pospravljala, telefona pa bosta ugasnjena. Majhni koraki punce, majhni koraki.

Comments

M&M — 2009-02-16 09:00:42

nič ni narobe če želiš popolnost, ampak vse ima neke meje. šment, žalostno je da človek nima časa za ljudi, ki so nam blizu. am, pa k tisti obljubi dodaj še dopust brez računalnika ;)

The M. — 2009-02-16 20:55:51

Moram priznat, da grem že kar ta vikend na dopust brez računalnika in brez enega telefona. Me že sedaj tressssssse :P

detelj — 2009-02-17 00:44:50

Ajjajaj te bo že z leti minal…sedaj si polna elana in delovne vneme…ko pa preideš določeno obdobje pa vidiš,da le ni vse v delu!Je pa res,da perfekcionizem pa verjetno ostane(vsaj deloma);brez skrbi,sedaj preveč,boš pa v kakšnem drugem obdobju toliko manj delala:)“narava vse nadoknadi”:D

The M. — 2009-02-20 23:38:56

@detelj Že nekaj let čakam umirjeno obdobje, ki mi ga vsi tako obljubljajo. Baje je fajn, ja ;)

Ko ti izpred oči izgine pink!

Mon, 26 Jan 2009 22:00:15 +0100

Zima…dolgočasna zima je. Tako dolgočasna, da še sneg noče na obisk. Z malo domišljije lahko počneš le malo stvari. In po napornem tednu, se mi v soboto res ni dalo prav veliko. Sprehod po centru z občasnimi postanki v trgovinah. In takrat se je zgodilo.

Vrgla sem oko na majhno živahno roza torbico od GUESSa. Cena me je ustavila. Odhod v druge trgovine. Saj nisem škrta, ampak res ni bila velika torbica :P Po prepričevanju, zanimivi vožnji, atraktivnem parkiranju na enem najdražjih parkirišč v prestolnici ter počasnem spotikanju skozi vrata trgovine… Moje bodoče prijateljice ni bilo več na mestu! Hmmmm… Pogledam proti blagajni. Da, tam je. Skoraj me je pobralo od smeha. Prepričana sem bila, da je ne bodo prodali do poletnih razprodaj. Vsaj ne v Sloveniji, ko imamo raje umirjene barve. Ampak ja. Dragemu sem prihranila kar nekaj denarja in dala kar nekaj razlogov za smeh. Kar je pa super!!!

In tako imam sedaj pink-like blog! Dobro mi gre…zelo! ;)

7 things you hate about me!

Sun, 18 Jan 2009 19:50:34 +0100

Ker vem, da dolgujem še seznam o sedmih resničnih stvareh o sebi. In ker sama vem o sebi dovolj (ravno toliko kot si želim), sem se odločila, da napišem nekaj stvari, ki VAS motijo na meni.

Znam biti kruto neposredna. Svojim prijateljicam neposredno povem,če jim kaj ne pristaja, če so shujšale/se zredile, če imajo grozno pričesko, nesramnega tipa,…pač vse. In to v šali, ki je razumljiva in smešna samo meni. Žal. :P
Nikoli nisem popolnoma zadovoljna ali “Nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti boljše”. Povsod najdem kakšno napako. Popolne stvari ne obstajajo (mogoče je N97, a ga še nisem imela v rokah ;D).
Rada imam red. Pospravljam kjerkoli sem. Tako, ko se malce “udomačim” začnem zlagat, pomivat, brisat,…
Jamram, da nimam torbice za zraven nečesa, čeprav bi moja zaloga torbic zadoščala za cel razred srednješolk.
Imam odgovore na skoraj vsa vprašanja. Vse vem. Preveč sem gledala dokumentarnih oddaj, brala strokovne knjige, se izobraževala…in tako o skoraj vsaki stvari nekaj vem. Kar je tečno, ko ti nekdo želi nekaj razložit in mu poveš, da se moti. Edino kar mi šteje v plus je, da takoj priznam, če se motim sama!
Ne zanimajo me trači, ne verjamem v govorice. Sovražim govorice, ker so ponavadi tako daleč od resnice, da si lahko ustvariš popolnoma napačno mnenje o neki osebi. Trači me ne zabavajo. Si jih ne zapomnim.
Nikoli ne povem, če imam kakšen problem ali potrebujem pomoč. Raje si odgriznem uho ali zvrtam luknjo v koleno kot, da bi prosila za pomoč. Res se tako dolgo trudim z nekim problemom, da postane center mojega življenja. In ja, večino premagam. Še vedno pa s tem izgubim veliko časa, ki bi ga lahko koristneje porabila.

Tako. To je to. Dovolj iskreno? Nisem pisala svojih dobrih lastnosti, ker niso zanimive. Ja, vsi imamo radi živali, skrbimo za okolje, se počutimo dobro v svoji koži, radi pomagamo, razvajamo prijatelje, kupujemo veliko sadja ter nič sladkarij…bla-bla. Pač se nisem odločila napisati 7 stvari, ki bi rada, da držijo zame. Napisala sem kot je res. Ali ni??? Sedaj pa naj 3 bloger, ki to bere napiše 7 resničnih stvari o sebi v 13 vrsticah :) Saj veš kdo si :) Za tiste, ki ste veliko v…khm…kopalnici Za romantike in umetnike Za upornice moderne dobe Za vse, ki se strinjate z mano: lastnik odgovarja za dejanja kužka Ce vas zanima kaj o mojih naj igračkah Ker je to moje drugo ime Za reševanje zmešnjavic

Comments

Uporaba stran — 2009-01-20 01:21:48

Hvala za link, in všeč mi je, da na moji strani najdeš svoje naj igračke.

Aha, aha, aha....

Wed, 07 Jan 2009 21:30:53 +0100

Popoln odgovor na monolog nekoga, ki ti pridiga kaj si in kaj nisi naredil prav. Včasih se mi res ne da pogovarjat o težavah, nesporazumih, problemih. Tudi če sem jezna. Ali pa takrat še posebej.

Razvila sem posebno neprimeren sistem brisanja podatkov. Če sem na nekoga jezna in me pusti pri miru 24ur bom po tem času spet normalno človeško bitje (vmes sem grozen zmaj).

In potem razmišljam zakaj se prepiramo. Načeloma je he said-she said crap! Kaj bi bilo, če se ne bi pogovarjali? Določenih težav sploh ne bi imeli :D Težav, ki se sprožijo zaradi naših neumestnih (čeprav se nam zdijo zabavni) komentarjev ne bi bilo! Hm… torej je tole govorjenje malce precenjeno. Hm… sedaj se bom prepirala le še v nemščini in preslišala vse ostale jezike. Odlično!

Ne se it učit nemško, prosim, ker mi boste podrle sistem ;D

Kupite, akcija, popust, ugodno!

Sat, 20 Dec 2008 22:30:33 +0100

V decembru nas obnorijo prazniki in tudi trgovci. Oboje nas prisili v kupovanje darilc in pozornosti. Kar še ni tako slabo, če niso ta darilca otročje osladna: jelenčki s svetlečim rogovjem, pojoči snežaki, svečniki v obliki Božička, … počasi to obdarovanje zame izgublja smisel. Da, decembra imam rada okrašeno….a ne celo stanovanje! Ne maram kupa navlake na poličkah, ker to pomeni, da je potrebno vse to umakniti, ko brišeš prah. ;) Imam točno določene dele kjer se sme »spominska navlaka« nahajat in jo nekajkrat letno menjujem. Pa pustimo to.

Torej, da…letos sem se odločila, da daril enostavno ne bom kupovala. Ljudi raje presenetim na navaden dan, ko ničesar ne pričakujejo. Težko je pod prisilo kupovati darila (kljub temu, da si skozi celo leto memoriram in zapisujem naključno izrečene želje). Želela sem, da bi šli prazniki mimo brez velikih ognjemetov daril. Žal ne gre.

Na srečo so nekatera darila takšna, ki so res primerne in ne zastarajo: lepa božična zvezda, čokoladen božiček, košara pomaranč,… Lepe stvari. Ne kitajska navlaka, ki kmalu roma na smetišče.

Če vas ostalo ne prepriča, vsaj pomislite na ubogo naravo, ki mora v teh tednih »požreti« še večji kup naših smeti. In zato, letos simbolično zavijam darila v star papir! Da, naše revije imajo kvaliteten papir in prijetne reklame. Čisto luštkano je videt. In nič pretirano praznično (priložim kasneje sliko).

Imejte lepe in predvsem “praznike po svoje”! ;)

Comments

The M. — 2008-12-20 22:50:06

@irena Zgornji levi kot slike ;)

irena — 2008-12-23 16:52:24

lepo si napisala, se strinjam absolutno in “ne daj se Manuela” ! a zgornji levi kot slike si meni namenila? ali kateri drugi Ireni?

The M. — 2008-12-24 20:49:28

Se nisem dala! NY plakat sem imela v mislih, draga moja Irena :) Fotka ovitih daril še sledi! Prej ni šlo, ker bi se izdala.

Moja ljubezen leta 2009

Tue, 02 Dec 2008 17:27:59 +0100

Da se razumemo…še vedno imam tudi tisto z moškim imenom, priimkom, ki obstaja v resničnem življenju ;)

Comments

The M. — 2009-06-26 21:39:31

Prejela svojo novo ljubezen…malce prehitro za razvijalce aplikacij ;)

Kaj ženske želimo ali kratka objava!

Sat, 29 Nov 2008 15:30:58 +0100

Da, tudi me znamo v enem stavku povedati kakšnega moškega želimo!

Všeč so nam inteligentni, duhoviti, urejeni, komunikativni, razgledani, topli (čustveno) in razumevajoči moški.

Tako, en stavek. Še dobro, da se nisem omejila na število besed ;)

Comments

irena — 2008-12-16 09:49:40

verjamem, da je prav takih še veliko na tem svetu, da ga dobi vsaka, ki si ga želi!

sIMON — 2008-11-30 12:52:45

Se dobro, da si ga nasla ! :-P

Ko bom velika!

Sun, 09 Nov 2008 07:50:26 +0100

Tako. Urejeno. Velika sem. Že od 8. razreda osnovne šole. Pa še vedno nimam črnega arabskega žrebca, dveh športnih avtomobilov, vikenda ob plaži in popolnega videza. Ampak to še ne pomeni, da tega nikoli ne bo! Prav lahko se zgodi, da mi uspe. Ne bi bil prva, niti zadnja. Je pa potrebno veliko truda, v to ne dvomim. In res ne vem zakaj nekateri ljudje na znajo sanjati. Vem, da mislijo biti dobronamerni, ko mi povedo: »No, konja pa res ne moreš imet. To imajo bogataši« Ja in? Bom pač toliko časa delala na tem, da bo. Če mi je uspelo ostale zastavljene cilje doseči (predvsem, ker sem vztrajno trmasta) bom pa še tega. In ne bo uspelo takoj, a po nekem številu poskusov mi bo. Statistično dokazljivo (ok, ne znam napisat verjetnostnega računa za to, a vem, da obstaja) ;) Res ne potrebujem, da mi kdo obrezuje krila. Že samo življenje je dovolj naporno in nas velikokrat razočara. Zato bom o tem še naprej sitnarila, sanjala, načrtovala, risala, pisala, kar je potrebno, da ideja ne umre. Na mojo srečo se najdejo tudi ljudje, ki me pri tem podpirajo. Takšni, ki si upajo. In mislim, da si je treba upati in biti pogumen. Sicer res ostane vse le v sanjah :P

Comments

Julijan — 2009-12-05 11:12:31

Pozdravljena,o svojih velikih načrtih je najboljše ne govoriti z ljudmi,ki nimajo posluha.Lažje boš uresničila svoje sanje,če jih boš zaupala le tistim ljudem,ki te imajo radi in verjamejo vate pa,če imaš še tako neverjetne ideje. Prepričan sem,da ti bo uspelo in boš nekega dne imela hišo ob plaži. Življenje je lepo in nikoli ne razočara.

The M. — 2009-12-06 16:18:55

Je lepo…verjetno ravno zato, ker me je tolikokrat že razočaralo se mi zdi lepo kadar me ne :) Drugače sem pa zdaj tiho: nič ne govorim, samo nabavim ;) Deluje :)

Aruba, Jamaica, ....

Tue, 04 Nov 2008 19:34:35 +0100

Začelo je deževati, tema je že od petih, utrujena sem od divjega škripanja steperčka (mislim, da so mu dnevi šteti) in razmišljam o toplih krajih. O soncu, vročini, plaži…vonju poletja. In ko je poletje?? Sanjam o hladu Kanade, se skrivam v temnih prostorih, skačem od klime do klime, prestavljam ventilator po prostoru. Kratko: nikdar mi ni prav! Neee…to pa že ni res. Bi bilo drugače, če bi se moje poletje odvijalo ob morju, na plažah in s koktajlom v roki. To bi bilo poletje!!! In točno to mi zdajle manjka. Poleg tega bi nujno potrebovala še mobilca. Pa prenosnik. In nekaj kartic. Pa kak fascikel (papir je le papir). Pa kako manjšo omaro za ostalo kramo iz pisarne. Sodelavce imam na G-Talku že ko smo na razdalji nekaj metrov, ni spremembe. Hmmm…zdaj, ko tole berem vidim, da moram spremenit lokacijo dela in mogoče ne potrebujem dopusta!?! No, o selitvi podjetja na Arubo lahko samo sanjam, si bom pa spremenila ozadje na ekranu. Pa mogoče prosila za veeeeelik poster peščene plaže ;) Je za razmislit! :)

N3 maram v3č št3v1lk!!!

Thu, 16 Oct 2008 08:18:38 +0200

Pa ne tistih na osebni tehtnici, za tiste mi je že nekaj let skoraj vseeno (pomembna je vsesplošna podoba ;D)! Bolj me ob živce spravljajo druge številke. Tiste na mojem TRR so vedno prenizke, na položnicah so previsoke. V trgovinah jih je veliko preveč in povzročajo zmedo. Potem so pa še takšne, ki lahko dobijo pred seboj en grd masten minus…pa smo tam! Ne maram številk, ker me skušajo omejevat. Jaz sem pa rada svobodna. A brez njih žal ne gre. Že če želim po novo jakno moram vedet svojo konfekcijsko številko, če želim govoriti s prijateljico moram poklicati številko (videvanje v živo je zaradi obveznosti vedno redkejše), če grem na »občino« moram vedeti številko obrazca, v vrsti za meso stojiš s številko…vse okoli nas nas omejujejo številke. Vedno razmišljamo o številkah, a misli pre-obilkujemo: nimam dovolj centimetrov, imam preveč kilogramov, imam previsok račun za mobitel, nimam dovolj dopusta, preveč je kredita, TRR je skoraj prazen, …vse zaradi številk! Te nam pomenijo čas, denar, srečo…. Eno uro bom na fitnesu – sreča! Pol ure savne – zadovoljstvo. Dve uri klepetanja s prijatelji – veselje! Pa saj mogoče pa najdem še kaj prijetnega v teh neumnih cifrah.