Delo on mačkasi

Kosilo v službi - lunch pot

Tue, 06 Nov 2012 21:02:52 +0100

Večino dni v tednu si malico prinesem seboj v pisarno. Razlogov za to je več: pestrost hrane, znani dodatki, boljša kvaliteta, manj stroškov, manj časa, primerna količina… Res to pomeni kakšno urico pacanja po kuhinji na večer prej, a je vredno. Imam srečo, da si lahko kakšno zadevo tudi pogrejem.

Nova pridobitev mi bo dala pa še več veselja ob pripravi obrokov. Lunch pot posodi sta ravno dovolj veliki za en kvaliteten obrok :) Velika prednost je priročna oblika, ki daje možnost jesti tudi kje zunaj pisarne, na “svežem” zraku.

Londonsko podjetje black + blum (bb) se res zna potrudit in narediti kvalitetno ter uporabno (res pa ni poceni). Zdaj že težko pričakuje prvi test, preverjanje tesnenja, okusa hrane, dejanske priročnosti in vzdržljivosti. Mogoče se celo kdaj sprehodim do kakšnega bistroja z “zdravo hitro hrano” in preverim ali mi bodo dali juhico v posodo. Mmmmm….postajam lačna :) P.s.: Je tudi dobro darilo, najdete ga v Flatu v Ljubljani.

Comments

The M. — 2012-11-22 05:45:57

@Lea - pododici sta vodotesni (preverjeno z joto, gobovo juho, špinačo in zelenjavno juho) :)

Lea — 2012-11-09 16:00:14

Zgleda super. Že veš če je res vodotesna?

The M. — 2012-11-09 16:29:36

Do sedaj ni spustila…a je bilo le nekaj vode od kondenza oz. omakica. Ravno danes je ostala prevrnjena v avtu. Testiram kaj se zgodi z juhico in dopišem ;)

Prehlad in moški

Sun, 19 Aug 2012 05:57:11 +0200

Moški so vsemogočni. Najmočnejši. Nepremagljivi. So pač vse, če se le ne prehladijo. Prehlad ohromi še največjega barbara. Ko njihova temperatura naraste na 37,2 se moramo ženske že resno ukvarjati z njihovem stanjem. Lahko, da jih bomo izgubile za vedno ;) Oni jamrajo in me kuhamo, strežemo, nosimo, urejamo, …skratka, skrbimo za bolnega otroka. In ta tečni otrok se nam kdaj nasmeje ali pohvali čaj kar je prav posebna nagrada. Prehlad mine. Stanje se normalizira. Za kak dan ali dva. Potem me začne nekaj praskati v grlu. Nepomembno. Delam, športam, ignoriram. Naslednji večer sem utrujena. Glas se mi krha. Ovijem se, da mi bo toplo. Seveda ponoči ne spim kaj dosti. Zjutraj pa mi je vroče, boli me grlo in trebuh. Tuš, čaj, tableta in delat!? Resno razmišljam kako bi se moskega prepričalo v enako (ali vsaj podobno) skrb za prehlajeno žensko. Resno. Se pa zdi, da smo ženske že v začetku to zaje*%￦§. NE ZNAMO LENARIT. In če ne znaš lenarit se težko pustiš streči. To, da boste pa ve ležale in dajale navodila kaj vse je treba postoriti po hiši pa kar odsanjajte. Nima veze s prehladom. Lahko počaka ;) No, tisti res “učeni” moški vedo, manj ko ima ženska dela (po hiši), več bo imela časa za njih… V resnici je vse logično.

Kavica

Fri, 02 Mar 2012 08:12:40 +0100

Končno toplejši dnevi, a kaj ko je klavrna napoved za vikend… Na “srečo” me lovi še prehlad in bo tako bolje, če bom notri. Če! ;) Danes je toplo. Sonček. Malica @ Incafee

Comments

Eva — 2012-03-04 13:37:15

Upam da si unole špuro polizala :D Da ni šla v nič ;D

The M. — 2012-03-04 20:47:14

Nisem je polizala…iuuuu ;) Sem jo spraskala z žlico ;)

Bencin je razlog!

Sat, 18 Feb 2012 08:27:18 +0100

Tudi cena bencina je razlog, da bi šla. Veliko jih je namreč šokiranih ob moji (večni) ideji o zapustitvi Slovenije. Zelo lepa dežela, a včasih lepota ni dovolj. Saj poznate, ne?! ;)

Pri bencinu še gre. Žal je zgodba hujša pri hrani. Joguti, sadje in sladkarije se dražijo kot nori. Se pa manj opazi kot pri bencinu, zato sem dodala račun za zanj.

Da, zdaj je moj avto na slabšem za enak denar kot je mesec nazaj lahko žrl vseh 100 oktanov (če gre verjeti tablicam na črpalki). Po drugi strani pa je zdaj popolnoma vseeno, če ga tankam v Nemčiji. Mogoče bom celo na boljšem :) Tam si namreč črpalkarji sami določajo cene in jih tudi dnevno spremnjajo. Če bi se pa še prezaposlila v drugo državo (severno, se razume) bi pa zmagala. A? Kako? A da bom cele dneve delala? Ok. Dokler bom zase in ne za ogromne davke…. Mi je pa v tolažbo, da nisem v Italiji. Kar naj imajo pico, Benetke in mafijo :P

Odštevam...

Mon, 01 Aug 2011 21:09:25 +0200

Samo še odštevam. Nekako je vsega vedno manj, a veliko preveč. Odštevam opravke v dnevu. Veselo jih brišem iz koledarja, a se kot gobe po dežju (tega zadnje čase res ne manjka) pojavijo novi. Čakam en len dan. Upam, da ga dočakam vsaj čez vikend. Že nekaj časa nazaj sem opustila Facebook. Zdaj postajam že lena pri pisanju dnevnika. Kupim čas! Prodam vse ostalo ;)

Nokia E6 namesto BB Bold 9780?

Sat, 18 Jun 2011 22:09:48 +0200

Zagrižena privrženka fizične QWERTY sem dobila med prste Nokio E6. Ta prelepa napravica ima nekaj več kot moj poslovni Blackberry Bold - na zaslon občutljiv ekran. Zelo čist ekranček - popolna ločljivost! Odlična odzivnost.

Ikone na E6 so elegantno popolne in velike ravno za prst. Znano? Seveda, ni novost. Tipke tipkovnice so hitro odzivne. Možnosti ureditve začetnih zaslonov je veliko. Tudi ozadja na zaslonu se na vsaki strani prilagodijo - kot so se že na N900. Meni je to zelo všeč in nisem najbolj srečna z enim samim ozadjem.

Ostale stvari so več ali manj znane od ostalih Nokiinih modelov. Glede na to, da ima E6 “novo” Symbian platforno je izjemno hitra in stabilna.

Od Bolda 9780 je kanček večja, a ji tega ne zamerim. Vseeno daje kompakten občutek. Bi lahko nadomestila BB? Vsekakor. Če bi si uredila push maile in Whatsapp klienta bi bilo to to. Pa še kamera je boljša. Nima pa BB priboljškov kar se tiče “kompresije” malilov, spleta, … Če bi se odločala med starim Boldom (9000, 9700) in E6 bi zagotovo izbrala E6 ;)

več

Dobro premisli!

Thu, 02 Jun 2011 07:33:58 +0200

Stanovanje čistim približno enkrat na 7 dni. Ok, vsak dan vsaj spim tam. Avto čistim vsakih 5 dni. Pol kilograma peska na mesec bi se pridno nabralo. Pisarne ne čistim. Imamo čistilko. Pa največ časa bivam (da ne spim) v službi. Nekaj delam zelo narobe…. ali pa moram začet na 3 dni čistit pisarno ;)

Ne bom več izgubljala časa - Toggl

Mon, 09 May 2011 09:14:57 +0200

Verjetno ga bom še vedno, a upam, da bom vsaj vedela za kaj. Aplikacija Toggl naj bi pomagala. Time tracking na najbolj ugoden možen način - kar z mobilnika. Ne bom zgubljala časa z objavo in grem kar testirat :)

Real USA work

Sat, 09 Apr 2011 14:39:34 +0200

….not best job ever, a?! :P

In tale promotor je le eden od mnogih, ki se kurijo na vrocem soncu Fort Lauderdale-a. Vihtijo svoje table in se obracajo glede na smer prometa. Ob pogledu na njih se spomnim svojih studentskih del, ko sem v klimatiyiranem nakupovalnem centru predstavljala te in one izdelke. Hm… Ce bi sla prej do ZDA bi manj jamrala :)

Comments

Nives — 2011-04-10 02:52:34

Al pa tu pri nas, ko “delajo” na dežju…. :$

Novica dneva - konec

Fri, 01 Apr 2011 08:36:27 +0200

Odločila sem se, da ne bom več pisala bloga. Enostavno sem obupala nad vsem, pobarvala lase in avto ter sprejela novo kariero kot model ;) Dobro praznujte…pozno v noč ;)

Comments

Damjan — 2011-04-01 15:21:08

Ah dej no. Sploh nisi izvirna. :)

The M. — 2011-04-01 20:23:36

Uf…nisem imela LEPŠE ideje :) Grem preverit tvojo…buhaha :)

mala — 2011-04-02 08:28:40

mmmm! si fraj? :-P

Prehladi, gripe, viroze in delo

Mon, 03 Jan 2011 20:00:54 +0100

Pridno se me izogibajo. Sicer me vsake toliko nekaj praska po grlu. Ob športanju na mrzlem zraku tečno smrkam. Stalno me zebe. In iz solidarnosti do sodelavce tudi kdaj pa kdaj kihnem med tihim delom v pisarni ;)

Načeloma pa sem zdrava. No, saj je še tri mesece zime za preživet. :P Ne vem zakaj se nisem rodila nekje bližje ekvatorskemu pasu. Res ne vem. Čutim, da bi mogla živet nekje na toplem kot eni moški čutijo, da se morajo preoblačiti v ženske! Hja, res neumno tole s 4 meseci zime in pol leta tresenja. Mišice tudi ne grejejo toliko kot bi pričakovala. Kljub dobri izolaciji s strani maščob ;)

In zdaj v novem letu je spet vse divje in hitro in polno in…malo bi šla nekam v mir. In bi brala. Že dva dni gledam Gospodarje senc (Daniel Estulin), a bo ostalo ob pogledih. Luštna črna knjiga in čas je, da jo vrnem!

Če me zvrne gripa ali kaj podobnega bi se vsaj na-brala. Ampak, ko bi me kap, ko bi prišla do svoje mize. Saj ne vem več kaj je bolje. Niti kje je meja. Me pa vsekakor zanima do kod bo šlo ;)

Dirka zadnjih dni

Wed, 29 Dec 2010 17:38:58 +0100

Te dni so ceste prazne. Odlično. Žal so pa na cesto prišli “polžki”, ki vozijo krepko pod omejitvijo (ob normalnih razmerah na cesti) in so vzrok za širitev mojega slovarja kletvic.

Manj praznine pa je čutiti v službi. Nimam in nimam prazničnega občutka. Razmišljam le kaj vse je potrebno narediti jutri in kaj me čaka v petek. Da bi kar ostala doma odpade, ker bi se živčno tresla kot odvisnik od droge, ko mu je zmanjka. In tako sem se odločila oddivjati v naslednje leto s čim bolj praznim inboxom in čim manjšim kupom dela na mizi. Upam, da mi vsaj polovica načrtovanega uspe, da bom lažje začela s ponedeljkom ;)

Nasičena z informacijami

Wed, 29 Sep 2010 06:52:38 +0200

Ok, ok, ok…dosti sem kriva sama. Moja odločitev je listat Facebook. Enako je s Twitterjem. Čisto moja stvar je, ko kupim modno revijo polno reklam (imam rada slike). Stvar je drugje… vsak dan sem obveščena kaj delam NAROBE! Naj ne jem tega, ne pijem onega, ne uporabljam take kreme, raje kupujem tam, da je nevarno to, da ono preveč onesnažuje, da naj se obnašam tako, oblečem ono. Ljudje… KJE IMAM PA ČAS (in voljo) upoštevat vse te dejavnike??? Potem lahko ves dan le preverjam produkte in se obvladujem?!? To pa res ni življenje….življenje je zmernost…z obilo veselja. Enkrat se živi - pa še to le par desetletij ;)

Če imate vi čas pa priporočam:

Hahahahhahahahahahhahahahahhahahahahahahahhahaahhahahahahahhahahahhahahahahahahah :D

Malica? Ne, hvala.

Mon, 27 Sep 2010 05:50:36 +0200

Ne odločim se vsak dan udeležiti službene malice. V resnici grem v povprečju na malico 2x tedensko (nečeloma takrat kadar to pomeni tudi sestanek ali pa kdo kaj praznuje). Nekako me ves proces hranjenja (pot, iskanje mize, izbira hrane, prenežrtost) upočasni in vrže iz tira delovnika. Poleg tega “na hitro” malice, ki bi bila kvalitetna ne najdem. Naveličana sem sendvičev, hotdogov, pic, hamburgerjev, kebabov in ocvrtih kitajskih jedi s snežno belim rižem. Burek mi je všeč. A spet ni nekaj kar bi si želela jesti vsak dan…daleč od tega.

Vseeno grem kdaj s sodelavci v Intersparovo Restavracijo. Ker sem mazohist! Na 5 od 6 obiskov sem razočarana. Ne, ker sem toliko izbirčna…bolj zato, ker imajo vse stvari enak okus (kot v mnogih drugih “menza - restavracijah”). Pustimo. Kar me je razjezilo je bila cena v sorazmerju s kvaliteto.

Med meniji tisto sredo (recimo, da je bila sreda) nisem našla nič primernega. In se odločila za veliko skledo solate. V dobri veri, da se bom pa vsaj zdravo najedla. Izbire je bilo dovolj in nabrala sem pisano paleto solat.

Prvo presenečenje je bilo na blagajni. Moja solata z masivno skledo vred (0,742 kg) je stala 4,60 EUR. Nja..zdrava hrana je pač draga, sem mislila, dokler nisem sedla za mizo. Ko sem začela jest - bljak!!! Paradižnik je imal okus po nagnitem (videz je bil sanjski), stročji fižol je bil zasoljen, brokoli kot radirka, francoska solata brez okusa, kalčki so imeli čuden vonj. Iuuuuu! Lakota in predvsem želja po NE metanju denarja skozi okno sta me prisilila, da sem del le pojedla.

Verjamem, da bi lahko reklamirala…a bi mogla izza mize (z vso “prtljago”, ker sem jedla sama) nazaj do blagajne, potem do kuhinjskega pulta, vsakemu razlagat kaj me moti, potem vsi grdi pogledi (zapomnili bi si me itak do konca delovne dobe) in izbira druge jedi, ki je sploh nisem želela. Rezultat: ne grem več tja na malico. Vam pa priporočam kakšno “manj zdravo” klasiko - kombinacija dunajski + pomfrit ;)

Comments

Spela — 2010-09-27 09:22:19

Joj, to te pa čist razumem…sovražim industrijsko hrano…bi morali biti že ne vem kaj, da bi šla jest v Spar. Ne vem…sem pač bolj za domačo hrano. In verjamem, da ti sendviči, pice ipd. stvari presedajo. Tudi meni bi. Sicer vem, da zjutraj nimaš veliko časa…no, sej lahko narediš to tudi zvečer…si skuhaš kako zadevo za seboj? Na sihtu pa en mali kuhalniček, da lahko pogreješ. Iluzija? Ne vem…kuskus z zelenjavo, prosena kaša, segedin…ovseni kosmiči na mleku in oreščki. Sej ne mislim vsak dan…kdaj pa kdaj? Jaz vsaj vem, da ne bi zdržala brez hrane do kosila :$

The M. — 2010-09-29 07:36:22

Jah…na vsak predlog najdem izgovor ;) Resno :P V pisarni kaj z (več) vonjavami ne morem jest…kuhinja in wc sta pa blizu + ni mize v kuhinji. Torej bi lahko malicala za svojo mizo v času, ko tudi sodelavcev ne bi bilo :) Ali pač sadje, sendviči, jogurt :) Pa še ananas se pošteno voha po pisarni ;) V CityCentru bolj levo od Restavracije imajo dobro…a pri enih sem že dobila polža v solati. Vrtnega polžka s hišico v morski solati. Kar je večji problem: take malice so potem nad 1uro. Too much :) Za zdaj kuham doma…po službi :D

Marko — 2010-09-27 17:47:04

Zavij malce bolj levo, je veliko boljše.

Odklop?

Sat, 17 Jul 2010 15:59:36 +0200

Se vedno ne znam it na dopust. Ok, fizicno se ze spravim. Rada spoznavam nove kraje. Obozujem morje. Bila bi povsod kjer je poletje. Nimam se za deloholika. A rada koncam vsako zaceto delo. Rada imam pospravljeno. Rada se redno ukvarjam s sportom. Verjetno ni potrebno povedati, da precej casa porabim samo za organizacijo :P In vsi moji vsakodnevni rituali se ojacajo. Pred dopustom je moj delovnik bolj stresen, ker si ga naredim. ;) Absolutno zelim zakljuciti vse projekte (kar ni odvisno samo od mene). Absolutno imam prej generalko stanovanja. Absolutno ze nekaj dni prej praznim hladilnik. In absolutno vedno razmisljam kako bo po dopustu. Pakiram, ko sem ze 4x preverila vremenske razmere. In ko sem napakirana ter v odhajanju se hitro preletim sluzbene maile. Na cilju najprej brskam za wifiji. Pa zacne piskat BlackBerry. Nujno preverim kaj je novega na Twitterju in kdo vse je menjal sliko na Facebooku. Kaj pravijo nasi blogerji. In tako se nadaljuje skozi dopust. Da sem srecna, ko pride prvi delovni dan in imam vso dokumentacijo direkt pred seboj. In padem v delo….sanjam dopust. Ko se zacnejo sanje uresncevati pa….hmmmm…. Pozdravcek s plaze…samo 10m od morja :D

Sloveniji se meša!

Thu, 20 May 2010 07:07:34 +0200

Nikoli nimam (si ne vzamem) dovolj časa, da bi spremljala dnevnik, Delo, 24ur.com. Vse ostalo mi je bolj pomembno. Ampak počasi postaja že vse skupaj komedija z dramskim zaključkom. Najprej so odstrelili ministra, kmalu še pse, potem je ministrica prala perilo javno, trudili smo se imeti talente, matematika nam ni šla in razglasili smo napačno miss, zdaj se podira parlament. Pa kaj se je vsem zmešalo? A je to to? Konec al kaj?! Zdaj sem v dilemi ali spremljat vse tračarske dnevnike ali živeti kot živim in se trudit bit dobra oseba…pa me pač zadane nekaj en dan pa je ende :P Več na povezavah: POLICIJA PRED PARLAMENTOM – RISPEKT! ŠTUDENTSKE DEMONSTRACIJE V LJUBLJANI SO SE KOT BUMERANG VRNILE ORGANIZATORJEM OBSOJAMO VANDALIZEM NA ŠTUDENTSKIH IN DIJAŠKIH DEMOSTRACIJAH - slike notranjosti

Comments

Mum — 2010-05-24 18:02:05

Yeap, that’s it! Full gas do konca……… much fun ob tv poročilih, ne se preveč sekirat- vsi so a little bit crazy………..

Kritika na malo delo

Sat, 15 May 2010 13:40:22 +0200

@Celje center.

Comments

Mum — 2010-05-17 11:00:40

Tud našim penzijam bi lohk prižgali svečke…ker jih ne bo!

The M. — 2010-05-18 15:48:18

Kakšna penzija???? ;)

My Kafkaesque Life — 2010-05-18 15:34:11

Študentsko delo ne bo RIP, ampak upam, da zloraba s strani delodajalcev.

Preurejanje stanovanja

Sat, 24 Apr 2010 23:48:14 +0200

A je kje kdo, ki ne gleda z občudovanjem po revijah za urejanje notranjosti? Kdo, ki ne občuduje izvirnih idej opreme v Rutarju, Lesnini, Ikeei? No, če ste izjema imate veliko srečo. ;) Sama se kar hitro vživim v preurejanje stanovanja. Dobim ideje kje bi imela “po novem” to ali ono stvar. Če odmislimo zdaj stroške (vedno je potrebno kaj dokupiti) je s takšnimi projekti ogromno dela. In stresa. V bistvu je fino šele, ko je obrisana še zadnja pršica. Zaradi ene televizije na steni in premika eliptične naprave v drug prostor je bilo potrebno razbijati beliti, čistiti, lepiti, sesati, brisati, smetiti, odnašati, … ne nujno v takšnem zaporedju…. :P Na srečo ne pogrešam vikenda v smislu sprostitve, ker sem še polna energije z morja. Ne predstavljam si kako je postaviti si hišo, jo za silo urediti in se kar vseliti vanjo. Vem, da večinoma drugače ne gre, a… ne vem. Jaz bi bila tečna 100/h ;) Vem, da je vredno preživeti krizo razbijanja zaradi končnega rezultata, a kaj ko ga potem ne znamo občudovati. Znamo se 2 meseca jezit, ker nekaj ni narejeno, nad narejenim pa smo vzhičeni samo en teden….to razmerje bi bilo treba obrnit in svet bi bil lep :D

Polžki ali kako bi temu rekli

Mon, 01 Feb 2010 21:27:31 +0100

Končno sem bila spet v pisarnah. Po mesecu in pol sem se veselo vrnila v staro okolje…v bistvu prvič letos ;) Na en del jutranjega rituala sem pa pozabila. Na nedeljske voznike, ki niso opazili, da je že ponedeljkovo jutro!!!! :P

Rezultat tega je seveda dolga kolona, ki jezno in nepozorno vozi 60km/h tam kjer je omejitev 90km/h. In potem je presenečenje, ko se kdo pogovarja po telefonu ali karkoli že neprimernega počnete v avtu. Moram priznat, da kadar se sama vozim okrog in se ne cijazim res nimam časa za telefone (pa ne divjam - tudi, če bi želela tega moj avto pač ne omogoča), ker raje dinamično peljem in sem mirna na cilju.

Dajte se NE vozit pod omejitvami, če so razmere na cesti takšne, da to omogočajo. Resno. Včasih pač ni prednost, da si PRVI v vrsti (avtobusom oprostim), ampak je bolje, da si zadnji ;)

Vir slik, ker vem, da vas zanima ta igrača: mehanski polž

Comments

Mum — 2010-02-03 13:04:17

No, glavno, da si preživela prvi letošnji delovni dan uspešno… Trenutno smo pri tretjem… Lp

Naraščaj in te zadeve

Thu, 26 Nov 2009 05:23:57 +0100

Dovolj sem stara, da bi imela otroka. Hm… V bistvu sem stara toliko, da bi lahko imela že otroke ;) Pa jih/ga nimam. In se ne pritožujem. Jih imajo moje prijateljice. In so zelo srčkani, nagajivi, preračunljivi, pametni, izvirni…vse naj-naj. So mi pa zelo jasne 2 stvari:

takšni niso ves čas,
takšni mali pametnajkoviči so, ker se straši z njimi ogromno ukvarjajo in jih učijo.

Torej za otroke moraš imet čas. Seveda nikoli ni pravi čas za otroke: ali faks, ali leta, ali premalo denarja, ali stanovanjski problem, ali težave v širši družini, ali brezposelnost, ali skrb za starše, …. skratka vedno je nekaj. Opažam pa, da te težave vsem, “ki se jim otrok zgodi” nekako izginejo. No, jaz še vedno nimam časa. Preveč imam dela sama s sabo. Preveč stresno doživljam svoje življenje. Iz dneva v dan divjam ali zaradi službe ali zaradi sebe, prijateljic, športa,… Vedno je nekaj. Moj prosti čas je omejen. Moj čas, ko imam neizmerno potrpljenje se tudi iz tedna v teden krajša. In bi znala bit odlična varuška…ja, ja, punce. Napisala sem BI, da ne dobite kakšnih idej :P Tako, da nimam časa. In tak je bil moj odgovor na vprašanje, če sem že naročila dojenčka. Hm. Še za naročanje včasih zmanjka časa. Kaj bi bilo šele potem z dostavo in vzdrževanjem ;)

Comments

Eva — 2009-11-26 14:35:18

1. Prva točka ne velja. Vsaj pri nas. Smeji se non stop in je cukr mali. Čakam kdaj se bo začel jokat… pa nič. No sej ne da si želim, ampak res se sam smejimo, pa spimo :) 2. Ja to si pa čist prav napisala. Veliko časa, igre, učenja, pozornosti. Ampak veš ko je enkrat tvoj ti je to v veselje. In ja res je –> vse ostale prej “obvezne” stvari s prihodom bibe zginejo ;) Prej se ti zdi da za otroka ni šans,… pol pa se ti zdi da brez njega biti … ni šans! ;) Tako da veselo/pogumno pejta naročat ;) :p Sej službe mata, stanovanje tut…

Mateja — 2009-11-26 15:43:14

Leta 2011 ga začneva “naročati”… :D Res je tako kot si napisala, vedno nekaj manjka, da bi lahko bilo popolno…ali ni prave ljubezni in ostaneš na koncu sam z otrokom, ali je stanovanjski problem, ni dovolj denarja, je še treba postoriti to in ono, pa kariera itd. Časa in denarja pa tako ali tako nikoli nimamo dovolj. Zame najpomembnejši dejavniki za “naročiti” otroka so: zdravje (lahko imaš vse, pa ti tukaj ponagaja), prava ljubezen med partnerjema in osnovni materialni pogoji, da lahko preživiš sebe in otroka… Midva bi ga že kar imela, ampak imava še prej nekaj želja, ki bi jih rada izpolnila (kakšno daljše potovanje, pa dovršiti zastavljene cilje glede dela do neke točke). Se zelo veselim tega obdobja in nosečnosti ter otročka…Can’t wait!! :) Manuela, have you changed your mind, yet? :)))

Tanja — 2009-11-26 15:51:54

Pametno razmišljanje! :) Bolje to, kot pa otroci, za katere starši nimajo ali nočejo imeti časa, potem pa nastanejo take situacije kot so v šolah zadnja leta… Eva, vidva imata zelo nezahtevnega otroka, kar je super, večina jih res ni nonstop nasmejana in cart, hehe…

The M. — 2009-11-26 23:59:48

@Eva Sej bi te ubogala, če bi bil priden in zdrav kot je tvoj Anže. To po moje zato, ker sta si ga res želela in je to to. Sigurno imajo možgani nek vpliv na telo in ob oddajanju toliko pozitivnih vibracij ;) @Mateja Em…še ena naljubša prijateljica je noseča…nič ne bo, bom z njo hodila na tečaj za mamice. Torej še en “razlog” za “ne”. @Tanja Mi je popolnoma jasno že kakšna odgovornost je samo s psom ;)

Eva — 2009-11-27 11:45:10

No no no sej tako hudo priden pa tut ni. Bom lahk bolj rekla kako je,… primerjala,… vidla,… ko bo drugi prišel ;)

The M. — 2009-11-27 15:52:41

Prav…pol čakam, da dobi Anže še sestrico ;)

Tanja — 2009-11-27 18:34:58

Eva, ja ja, zelo pridnega fantka imata. Sej ga lahk z drugimi dojenčki primerjata, sploh kar se tiče spanja, tamali raztura, hehe. Ja, pravijo, da je drugi otrok čist drugačen od prvega… zdej, če je Anže tak priden, hmm…. kak bo kej naslednji, še bolj priden?? Hehe… ;)

Eva — 2009-11-27 23:41:07

Ne ne, vsi pravijo da drugi nama bo pa že pokazal kako se ponoči vstaja ;)

Spela — 2009-11-28 17:00:41

Eh, jaz pravim vsakemu svoje. Nismo vsi narejeni za vse, a ne? :) Raje vidim, da nekdo prizna, da mu ni do tega, da bi imel otroka (pa si potem magari premisli), kot da ima nekdo otroka zato, ker je ”in” in ker ga imajo vsi :) Za konec pa še nekaj za hec: nikoli ne reci nikoli :D

Tanja — 2009-12-02 11:27:19

Pri drugem otroku je “problem” v tem, da imamo v glavi že neko predstavo, kako bo vse to zgledalo in ker je potem, normalno, vse drugače, smo lahko precej zmedeni, hehe… :) Eva, itak da bosta morala pri drugem nadoknaditi vso nočno vstajanje, manj spanja čez dan, več tečkanja… kak bi pa zgledalo, da bi imela še enega čist takega kot Anže?? :) Dooolgčaaaas, hehe… ;)

Jutroooo mačke!

Mon, 23 Nov 2009 06:00:52 +0100

Po jutru se dan spozna…In danes je ponedeljek! Nov delovni teden nas čaka…v vsej svoji lepoti. Skušajmo narediti iz njega čim več, da bo vikend toliko slajši. Kaj finega se še počne ta teden izdam pa malo kasneje ;)

Comments

Spela — 2009-11-23 15:15:51

Good morning 2 u 2 :D

Iz teme v temo po temi

Tue, 10 Nov 2009 19:06:12 +0100

Jutro. Aaaah…treba je vstat in v službo. Kaže, da bo lep dan…pa tudi mrzlo ne more biti, ker pogled skozi okno razkriva, da avto ni pod plastjo zmrzali. Jupi, še ni potrebe po bundi. Kopalnica, omara, kopalnica in gremooo :) V pisarni bi brez luči komaj kaj videla. Čas za skok na malico. Spet delo. Aha. Nekaj čez štiri…temni se že. Zakaj pa to? Uf, moram še v trgovino, na pošto. Ko se vrnem do doma je tema. Zora in mrak takrat imam “čas”. Pozimi pa razumem deljene delovne čase :P Imaš vsaj kaj od dejanskega dneva ;)

Spet bo ponedeljek...

Sun, 01 Nov 2009 22:07:30 +0100

…in moje težave so se od tega: “joj katero torbico bom imela jutri?”, razširile na tudi tumbler mora pasati zraven. Seveda! Moji dnevni odmerki cedivite zdaj redno potujejo vsako jutro z mano. V barvi avtomobila in jakne. Danes pa je trpel še printer in dodal še nakaj ozadij za moj lonček. Samo izbrati še moram. Mi pomagate? Kakšna ideja kaj naj me še zjutraj spremlja napisano na lončku? Razen: “Zberi se, ni vikend!” ;D

Comments

Spela — 2009-11-02 19:03:13

Katerega si vzela?

The M. — 2009-11-02 23:01:04

Skrajno levo spodaj…zaradi kombinacije ;) Bo jutri sonček, ker na nebu ga ne bo videt :(

The m. — 2009-11-01 22:52:37

Torej naj ostanem pri modri? Hmmm.

Spela — 2009-11-01 22:22:18

coffebeans al pa unga s sončkom in avtom :)

had — 2009-11-01 22:37:12

itak da una s sonckom :)

Hitra rešitev za hitro življenje?

Fri, 16 Oct 2009 23:13:53 +0200

Danes me je ponovno zajel napad hihitanja v trgovini (me ne bi presenečalo, če kje krožijo govorice, da sem motena in kr nekaj fotkam). Ampak res….stojim v vrsti na blagajni. Pred menoj starejša gospa skuša plačati s kartico za kar potrebuje pomoč prodajalke, da ji vtipka PIN kodo. Seveda glasno ugiba zaporedje, kar mi daje čas, da si ogledujem artikle ob blagajni (ki so tam strateško nastavljeni, a mene prepričajo le Orbit paketki). Pustimo šoping! Včeraj je Had pisal o tem kako bi rad dobil dve uri na dan več. Ne gre. Tega ne želijo od nas. želijo, da delamo še več!!! Kako vem? Kar sliko si poglejte :P Po novem se rešitev skriva v majhnih škatljicah. Ja je odgovor na vaše vprašanje. Ja, lahko se preližete do lepšega telesa, sprostitve, več energije in zdravja. Ja, verjamem, da se smejite, ampak: kaj pa če je vse res? ;) Napoved za naslednje leto: še več dela, več opravkov, manj spanja in športa, nič dopusta in ogromno lizanja! Kaj morate lizati, da se izboljša vaše počutje pa ne vem - na voljo so samo 4 okusi. In, Ne nisem (še) kupila nobenega ;)

Vesoljni potop?

Wed, 14 Oct 2009 22:45:54 +0200

Imam dneve, ko sem nerodna. Res nerodna. Zaletim se v vsak vogal, strgam najmočnejšo zapestnico in pomažem s paradižnikom rumeno jopo. Danes. Danes sem napadla svoje najljubše. Telefončka in računalnik so imeli vodni test. V bistvu je bil zeleni čaj :P Na srečo nesladkan in s sobno temperaturo. Toliko o tem kako uspešno delam več stvari hkrati, a?! :P En preprost, a NAPAČEN gib in ogromna skodelica čaja se je polila po telefonih in laptopu (največ po mizi). Jej :( Sodelavec je takoj skočil s stola in reševal Blackberry, ko je mene skrbelo za Nokio. Prioritete pač :D Nazadnje se je odmočil še računalnik. Po “obešanju” stvari sem obrisala mizo, tla, koš za smeti, žige, kulije, …nikoli praj nisem opazila koliko stvari imam na mizi. ;) Nokia up & running :) Računalnik suh kot poper. Blackberry…huh. Seveda razstavljen (dobro, da je imel en sodelavec orodje kar na mizi) po nepotrebnem - ampak je bilo fino. Ja, ja, sem ga tudi sestavila nazaj. In zdaj dela. Malce bolj je samosvoj in imel je malce oksiden vonj. Ups! Green tea happens :P Kratko: vsi preživeli!!! Ampak, če boste kdaj polile računalnik/telefon:

takoj ga odklopite od napajanja, baterijo ven…
ne ga pretresat, ker bo šla voda še globje
če gre na sonce z njim za vsaj eno uro
podložite suh papir, da bo vlekel nase vlago
pustite ga na miru kakšen dan ali dva, da se posuši
TEŽKA: redno si izdelujte varnostne kopije vseh pomembnih stvari (reševanje podatkov je sicer zelo drago)

Moj potop ni bil fatalen in je bilo bolj škropljenje, a sem se naučila, da od sedaj naprej kupujem vodoodporne etuije in aparate. Pač sem ene dni neroda - da sem pred 15 minutami s stolom podrgnila ob mizo in jo zlomila pa ne bom razlagala :P Nočko :*

Comments

The M. — 2009-10-19 14:23:33

Ne, ne…vse dela :) Hm…svečanost? Ja, nakup x6 :P

ž — 2009-10-15 10:57:35

Jao, jao! Si že predstavljam žalno objavo in povabilo na spominsko svečanost, če bi nokia ne oživela :P lp ž

Ženski svet

Fri, 25 Sep 2009 21:27:50 +0200

Včasih me razjezi….sem se vmes že pomirila…pa me je popoldan spet prijelo. Ja, včasih se mi zdi, da nam je ženskam tale emancipacija nardila več dela (dobesedno) kot koristi :P Seveda se mi zdi normalno, da lahko volim, opravljam katerikoli poklic, živim sama, ….skratka: všeč mi je, da imam možnost do (skoraj) vsega.

Nazaj. Travnik. 2 ženski in 2 punčki. Punčki se razposajeno igrata nakakšno obliko kradenja ozemlji. Videti je, da tista malo večja “vlada” nad manjšo. Verjetno rada pomisli, da je vsemogočna in si želi “ko bo velika” postati kraljica, da bo lahko vsem govorila kaj smejo in kaj ne. Drage moje, to bi nam pa vsem odgovarjalo se opravičujem tistima dvema, ki sta vse otroštvo sanjali, da bosta ponižni “gospodinji” (ne, tole ni žaljivka, naj končam). Ženski pa…ena rine težko kosilnico po hribu levo in desno, druga grabi. Seveda ob tem pazita tudi na punčki. Ha?

Mora bit vsaka ženska “super ženska”?! In, če že - zakaj nam niso dane nadnaravne sposobnosti?

Priborile smo si možnost, da počnemo karkoli in sedaj počnemo VSE!

Zjutraj greste v službo (ene še sproti peljete otroka v vrtec/šolo), med malico letite po nakupih (nekaj za kosilo), po službi se vam mudi (vrtec), doma hitro pripravite nekaj za jest, pospravite kuhinjo in daste vmes prat perilo, pospravite posteljo, poberete igrače v dnevni sobi, pomagate pri domači nalogi in tako KONČNO sedite ;) Povzetek: delavka + gospodinja!

Pa tiste, ki ste doma. Zjutraj se pričakuje kraljevski zajtrk (kraljevsko veliko posode), potem peljat otroke v šolo, hitro po nakupih za kosilo, domov pospravit in prat, zgodnji obisk skupinske vadbe (jah, vsaj lepa bodi, če si že ves dan doma), hitro za štedilnik in pripravit zdravo kosilo (seveda on ne je graha, mali noče korenja, hči je po novem vegetarjanka) z zdravo sladico, pospravit, pomagat pri domačih nalogah in ob tem skuhati marmelado. Sledi dnevnik in likanje perila in potem spravljanje spat otrokov. Vsi tisti, ki se vam zdi to preprosto dvignite roke. Hahaha - ne vidim vas :P

Ja, ni enostavno biti ženska. Zato smo včasih tečne. Ne zato, ker imamo PMS ali druge hormonske spremembe. Enostavno dobimo občutek, da smo za vse same in da nihče ne opazi našega stalnega dela. Mogoče ga pa res ne in smo samo obsedene z redom?!? Kaj pa vem.

Nekako smo ženske od emancipacije dalje postele veliko bolj tekmovalen spol. Moški tekmujejo pri delu in avtomobilih (ok, redke izjeme), ženske tekmujemo v vsem! Znanju, lepših laseh/nohtih, postavnosti, oblekah, pametnejših otrocih, bolje šolanih psih, najboljšem štrudlu, več dejavnosti, bolj smoternem nakupovanju, večjem avtu za šopinge, boljši plači,….se ne konča.

In sem res srečna, da imam prijateljice, ki to situacijo razumejo. Ker so same mame in skrbijo za gospodinstvo. Ker imajo naporno službo in še dva otroka. Ker zaradi delovnega časa še komaj kaj vidijo moža in otroka. Me razumejo, ker kot meni jim je bilo obljubljeno, da lahko imajo vse (samo ceno so zamolčali)!

Ponedeljek...grrr...

Mon, 21 Sep 2009 11:00:07 +0200

Že tako nisem ravno navdušena nad ponedeljki:

vikend prehitro mine (sobota je dan za opravke, nedelja dan za obiske, zato zmanjka dan za moje lenarjenje)
treba je vstati z budilko
vsi na cesti so počasni
ljudje so sitni
takrat se vedno začne najbolj sončno vreme

Zagotovo bi se našel še kakšen razlog. In odločila sem se, da bodo moji ponedeljki bolj mirni. Da ne bom ob sedmih v službi, da bom jedla zajtrk in pila sveže stisnjen sok…pač prijeten prehod z nedelje. In skoraj mi je uspelo. Stopim skozi vrata in pogledam avto. Super. To bo pa res ustalilo mojo navado “ne hitenja”. In ravno na dan, ko sem se odločila razveselit nekaj prijateljic :P Nezadovoljno sem odložila stvari in odšla nazaj noter. Seveda se mi je dragi skoraj krohotal. Ponedeljki. Potem pa zelo hitro sezul moj avto (včasih je pa dobro prespat budilko). Kako je fino imet moške…že zaradi takšnih pripetljajev ;) V gumo se je zaril precejšen vijak :P Nesrečno sem zavila gumo in jo dala v njegov prtljažnik. In sva šla. Od avta sem se poslovila, od današnjega obhoda Celja tudi. Gumo sva peljala na Vulkanizerstvo Mulej. Pssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssshhhhhhhhhh je naredilo, ko je bil vijak odstranjen. In vse je postalo takoj tiho po eni injekcije nekakšne lepljive gumijaste mase. Rešeno v nekaj minutah. Dragi mi je gumo še privil nazaj na avtomobilček in veselo sva se odpeljala vsak na svoj konec. Tako kot bi se morala že zgodaj zjutraj ;) Ampak tudi ponedeljek pride včasih prav za ugotovitev kako zelo fino je imeti nekoga ob sebi, ki ti vedno priskoči na pomoč. Misija miren ponedeljek je prestavljena za 7 dni :D

Comments

ž — 2009-09-21 16:45:16

iiiiiii :P Tvoj prvi, lastni “gumidefekt” :D Bodi vesela, da si to opazila doma in ne kje na poti! uživaj! ž

The M. — 2009-09-22 11:06:19

Hahahahaha…je bilo tako hitro urejeno, da… ni bila pa prve zapolnjena luknjica na tej gumi :P

Ni časa...

Wed, 22 Jul 2009 19:58:12 +0200

…da spet sem tam. Delo, delo, delo! Tokrat preurejanje stanovanja :P Naj rečem samo, da imam “muskelfiber” od pospravljanja, nosečniško zatečene gležnje in da me noge tako bolijo, da sem raje v visokih petah, če grem od doma - le da ni ista višina ves dan. Saj bo…vse bo. Sploh DOPUST! :)

Comments

irena — 2009-07-24 15:29:18

nosečniško zatečene gležnje? kdaj pa bo? a sem se ujela na limanice?

The M. — 2009-07-24 16:28:05

Ne, ne…samo tako so bili videti. Treba je počas začet…najprej psa ;)

Angel sredi Ljubljane

Tue, 14 Jul 2009 23:11:20 +0200

****

Tudi prestolnica ima svoje angele. Sredi nemira, pločevin, polnih hodnikov, kričečih napisov “Razprodaja do -50 % na…” in dvopasovnih cestic…čisto na vrhu, skrito za temnim prehodom sva našla restavracijo Angel. In po krajšem sprehodu po stopnicah prišla na bajen vrt. Tisto kar potrebuješ sredi vročega dne PLUS stalno pršenje hladne vode s stropa. Da je bila postrežba prijazna in hrana izvrsta mi pa menda že ni treba več povedat. Res ambient kjer se ti zdi, da malica veliko prekratko mine :)

In na koncu še najboljše… ;)

Comments

The M. — 2009-07-20 09:50:47

No, le pridita kdaj…ne le trikrat na leto…saj je samo 75km ;)

Spela — 2009-07-19 21:41:37

Potem bomo pa drugič sli tja poiskusit kulinarično ponudbo :)

VIŠJA PLAČA

Thu, 11 Jun 2009 10:18:52 +0200

Ne poznam nikogar, ki si ne bi želel višje plače. Ki se pozna le prvi mesec, ker takoj začneš kupovati dražje stvari, več stvari,… In kako priti do nje? Nimam pojma. Nisem še tam ;) Ko pa enkrat bom…

Bom preverila koliko sem vredna za podjetje, morda ravno toliko kot me cenijo oni.
Bom imela tono razlogov za povišico: od delovnih uspehov, do novih idej za projekte, dokazil o izboljšavah, o dodatnih odgovornostih.
Govor bom vadila vsaj mesec dni prej, no vsaj razmišljala o tem.
Željo bom izrazila brez ovinkov in olepšav. Nihče nima časa za cel protokol ali za pogovore »daj si gor pridi«.
Ne bom slabe volje, če povišice ne dobim. Saj to ne pomeni, da je to dokončna odločitev. Pač trenutna…in zgodbo bom izboljšala in ponovila ;)

Zagotovo pa ne bom jokala, da nimam denarja za večji avto (ali pa :P) ali boljši gsm. Niti ne bom grozila z odpovedjo…itak delam pri najboljši firmi ;D

Stresssssssss....

Mon, 08 Jun 2009 22:17:33 +0200

Ja, vsi ga poznamo. Vsi ga imamo. Če je kdo brez in pozna recept ga z užitkom kupim! In najbolj moteč je tisti v službi. Sploh za vse poklice, ki so med dvema ognjema. Med strankami in direktorjem. Jooj! Definitivno pomaga., če si organiziraš delo glede na pomembnost (čeprav hočejo vsi vse storjeno do včeraj). Nekaj sem ugotovila, malo pozno a… dela nikoli ne zmanjka. Več kot delaš, več dela dobiš, ker je vsem jasno, da nekako ti bo že uspelo. Zato je res dobro imeti dober koledar! Jaz imam najraje tega na Google, ker se super poveže z ostalimi stvarmi (beri PDA ;D). Pogovorite se s šefom o preobremenitvah…neeeeeeee! To pa res ne! Ker se RES ne smem pritoževat. In ker tako ali tako ne bi razumel zakaj sem sploh pod stresom. Njemu se moje delo ne zdi stresno…ko ga primerja s svojim seveda. Ja, njemu pa bi predsednik ZDA zagotovil, da njegovo delo res ni stresno in naj poskusi bit predsednik. Ali pa tudi ne. Glede na to, da je predsednik ZDA temnopolt zna s stresom :P Veliko športa in zdrava hrana. Ja, a si je treba vzeti čas. Pa si ga žal ne. Kosilo v pisarni, instant šport takoj po prihodu domov in nezdrava večerja. Zdi se, da ni časa za kaj več. Ni časa za klepet s prijateljico, niti za listanje revije. Vsa sreča je odvisna od dela. In preveč dela nas preobremeni. Na življenje ne gledamo več kot na celoto pač pa kot na službo in…pika. In tako nismo srečni. Potrebno je vedeti, da lahko kdaj rečemo NE. In da lahko kdaj naredimo kaj POZNEJE. Zadnji čas je, da rečemo enim stvarem DA! ;)

Po kosilu Panna Cotta

Tue, 24 Mar 2009 11:23:16 +0100

Med delovnim časom si res ne vzamem časa za hrano. Tako daleč gre, da imam v telefonu nastavljen opomnik, da moram it jest kosilo. In seveda je to vedno prepozno in posledično preveč :P Ker pa sem zelo sladkosnedna mora na ta “preveč” še nekaj sladkega. In takrat ne paše nič bolj kot Panna Cotta…pa čeprav mi je jasno kam se zakoplje ta kuhana smetanca se ji ne znam upret :D Opažam, da se podobno dogaja Evi ;) In komaj čakam, da me povabi testirat …hehehehehe ;)

Comments

sIMON — 2009-03-25 08:57:47

lahk jst tud javim 3 ure prej ? :-)

Eva — 2009-03-24 12:23:20

Ma lej, ti ko boš mela čas kr pridi! 3 ure prej javi da jo dam hladit in to je to :D

Zakaj imam rada petke

Fri, 13 Feb 2009 20:35:05 +0100

Ne petke na čevljih, petke kot konec delovnega tedna (za večino). Takrat z veseljem pridem domov. Se našportan in očistim ves stres s sebe. Počasi se spravim pod tuš. In vse mora dišati. Olje teče v potokih. Potem si uredim nohte. Oblečem pižamo in tople nogavice. Dam naglas podcast in uživam v basu. Ležim na postelji in …. In nič! To je naravnost super. Vem, da je pred menoj še ves vikend. In počasi planiram kako ga bom preživela. Potem se spravim v kuhinjo in si skuham veliko skodelico BIO čaja. Res, res veliko. Na hitro pogledam na splet in prižgem TV. Sedem na posteljo in berem…popolnoma neobremenjeno, ker vem, da me v soboto nič ne bo budilo nekaj do šeste. Sanjsko!

Comments

Eva — 2009-02-13 23:03:47

Mmmm, zelo mamljivo!

Najboljši del delovnega dne....

Wed, 11 Feb 2009 20:17:09 +0100

…je zelo redko malica. Ponavadi je moja malica kar pred računalnikom. Vmes odpisujem na maile, opravljam klice, urejam stvari. Sploh ne vem kdaj sem začela in kdaj nehala jesti. Vsake toliko časa, če sem pridna se pa razvajam. In spodaj je dokaz ;) Bila je res zelo dobra. In vse ja pasalo skupaj. Res ne vem kao dobijo tako dobre ideje. Tegale sicer za nobeno ceno ne bi pojedla (pač mi ni všeč okus) je bilo pa za videt noro lepo. Še bom kdaj v Evropi na malici :) Upam.

Comments

Spela — 2009-02-12 18:40:03

Zdej pa še povej, kaj je vse to bilo :)

The M. — 2009-02-12 19:05:32

To vse je bilo zelo fino. Moraš it poskusit…vsaj juho iz buč s tuno, potočnim rakcem in postrvijo (se mi zdi, da je bila postrv) :D

Na malico s prijatelji!

Wed, 21 Jan 2009 21:30:39 +0100

Moderen svet. Moderno življenje. Moderno delo. Poleg spada tudi moderno druženje. Ja, vse oblike komuniciranja s prijatelji in znanci preko spleta so nas počasi zasvojile. Prav počasi so se prikradle v naš vsakdan. Ne gre več drugače. Ni sveta brez interneta oz. se mi v takšnem svetu ne bi več znašli. Vse te oblike komuniciranja so nas tako okužile iz preprostega razloga: pomanjkanje časa. In prijetno je na hitro napisat kaj počneš, kaj si videl, dodat slikco,..s tem so vsi tvoji prijatelji na tekočem z dogajanjem v tvojem življenju in ti veš več o njihovem. Ko ti splet omogoča vse to - zakaj bi še sploh šel ven??? [caption id=“attachment_305” align=“aligncenter” width=“300” caption=“kaj je še novega???”][/caption] Ja, vsemu tem net-vzdrževalcem-prijateljstev manjka osebni stik. Barva glasu, mimika obraza, govorica telesa. Tega ni…ali pa je ponarejeno. In zato je dobro imeti prijatelje, ki niso vedno le na zaslonu! Za tiste vsakdanje neumnosti (nakup novih čevljev, previsok račun za hrano, neokusna hrana v gostišču,…) pa so FB, Twitter in ostali SUPER! In v bistvu sploh ne vem, če bi še imela to službo, če internet ne bi obstajal. Ne, mislim, da ne. In veliko nas je takih. Od nečesa pač moraš bit odvisen. In jaz sem od neta! Ok…pa čokolade :D In upam, da se poboljšam in se večkrat spravim na malico s sodelavci, v živo!

Comments

Matjaz — 2009-02-02 14:39:29

da ne bos s to juho pc polila :)

Jernej — 2009-02-03 15:41:59

hej, kako je tvoj Twitter naslov? Povezava na desni ne deluje! Moje je http://twitter.com/jernej

The M. — 2009-02-04 21:53:18

@Matjaž Juhca je pristala varno v želodcu :) @Jernej HVALA! Sem popravila naslov :P

Zaloge energije pozimi

Thu, 11 Dec 2008 23:53:21 +0100

Nimamo sreče z zimo…videti je kot, da je jesen pretegnila svoje krake do…upam, da ne Božiča! In tole vreme ima poleg razdiralnih učinkov (poplave) tudi slab učinek na zaloge energije in dobro voljo. Ampak to energijo je mogoče ustvarit in obdržat. Govorim iz izkušenj ;) Najbolje je že energično pričeti dan. Vstati iz postelje ob prvem zvonenju budilke (ali vsaj drugem), se dobro pretegniti in narediti nekaj vaj joge, pilatesa, thai-chija ali pa vsaj nekaj osnovnošolskih predklonov in počepov. Pač nekaj kar požene kri skozi žile in nas pomiri. Sledi zdrav zajtrk (ki ga prevečkrat izpustim in se posipam s pepelom), ki naj bo čim bolj raznolik in naj ima ogljikove hidrate in beljakovine. Saj ni treba izpraznit hladilnika, dovolj je že jogurt s kosmiči ;) Mlačen ali hladen tuš te resnično pripravi na službo. Če uporabiš še dišeč piling za telo, po možnosti z vonjem agrumov res ni več stvari, ki bi te spravila v slabo voljo. Če imate delo kjer veliko sedite je dobro, da si omislite razloge (delovne) za vstajanje. Zame deluje telefon na drugi mizi, printer v sosednji pisarni..razmišljam pa o nakupu kolebnice ali vsaj velike žoge za sedenje. Nežno pozibavanje na žogi te prav gotovo spravi v dobro voljo, če ne še kaj več ;) Dobro bi se bilo navzeti sodelavčeve navade jemanja vitaminčkov. Treba se je tudi udeležiti malic …. res ni pametno pojesti čokolade in pesti gumijastih bombonov namesto kosila, ne smem biti več tako lena. Po koncu službe pa na kratek sprehod, igra s kužkom ali otrokom, najbolj idealno = igra z najdražjim! Kakšno lahko kosilo in jutranja energija se povrne. :D Ostane nekaj uric za vse kar si želiš. Še kakšen košček sadja, dobra knjiga in spat predenj se popolnoma izpraznijo baterije. In naslednji dan bo še boljši!

Comments

The M — 2008-12-16 22:07:45

Hmm..khm…nja…po novem letu bo verjetno še slabše, ker bomo vsi komaj čakali pomlad! Ko bi že vsaj nehalo deževati.

irena — 2008-12-16 09:43:15

jaz imam pa privilegij, da se ravnam po naravi, ki je trenutno v fazi zimskega spanja, saj veš, tema je večino dneva, medvedi spijo v svojih brlogih, vse počiva in čaka na pomlad in prebujanje ob sončnih žarkih. saj po novem letu boljše bo!

Aruba, Jamaica, ....

Tue, 04 Nov 2008 19:34:35 +0100

Začelo je deževati, tema je že od petih, utrujena sem od divjega škripanja steperčka (mislim, da so mu dnevi šteti) in razmišljam o toplih krajih. O soncu, vročini, plaži…vonju poletja. In ko je poletje?? Sanjam o hladu Kanade, se skrivam v temnih prostorih, skačem od klime do klime, prestavljam ventilator po prostoru. Kratko: nikdar mi ni prav! Neee…to pa že ni res. Bi bilo drugače, če bi se moje poletje odvijalo ob morju, na plažah in s koktajlom v roki. To bi bilo poletje!!! In točno to mi zdajle manjka. Poleg tega bi nujno potrebovala še mobilca. Pa prenosnik. In nekaj kartic. Pa kak fascikel (papir je le papir). Pa kako manjšo omaro za ostalo kramo iz pisarne. Sodelavce imam na G-Talku že ko smo na razdalji nekaj metrov, ni spremembe. Hmmm…zdaj, ko tole berem vidim, da moram spremenit lokacijo dela in mogoče ne potrebujem dopusta!?! No, o selitvi podjetja na Arubo lahko samo sanjam, si bom pa spremenila ozadje na ekranu. Pa mogoče prosila za veeeeelik poster peščene plaže ;) Je za razmislit! :)