Dnevnik on mačkasi

Zimsko jutro

Tue, 06 Dec 2016 09:54:43 +0100

Kakšno jutro. Pustimo, da je mrzlo kot ….pri Miklavžih. Mala je celo pot do vrtca težila, ker ni bilo dovolj, da se kregamo med oblačenjem. Malčica pa mi mori, da ji neka barva ali vzorec hlač ni všeč, da ne bi nosila. Srednje poti tu ni. Pri nogavicah je lažje - Pika Nogavička stil. Rešeno. Bi bilo. Pa ni bilo. V glavnem, takoj ob vstopu v vrtec se spremeni. Postane tišja in bolj mirna. Se zrihtava, lupčka in adijo. Komaj čakam pisarno, ure in ure skoraj tišine. Prinesem malico v kuhinjo in… pokrov moje termo posodice manjka. Preiščem kuhinjo. Nič. J*ba. Stran so vrgle. Nov čistilni servis, nove tehnike. AAAAAAA! Spomnim se koliko ta zadeva stane v Flatu in gremo dol. 15min kopljem po smetnjakih zunaj. Prasice. NIHČE ne ločuje odpadkov. Bedniki. Pokrova ni in ni. Jezno obupam in grem gor oprat USNJENE ROKAVICE z milom. Ker nisem kr tako brskala, potreben je bil vmesni člen. Nato si grem gret roke na radiator in se odločim, da bom čaj. V tistem pa vidim pokrov posode za čajnikom. B R A V O jaz! Skrit in nepomit. Naj se dan začne. Do vrtca kjer se bo takoj ob mojem vstopu zgodil proces popolnoma obraten jutranjemu. In že je noč.

Poletni dnevnik

Sat, 27 Jul 2013 11:22:04 +0200

Letos je zame prav posebno poletje. In potrebna je bila prav posebna beležka. Morda…khm… zagotovo letos ne bom obiskovala zabav, na motorju prepotovala celotno Italijo, občudovala visokogorja in se namakala v morju. Letos bom to malo preskočila.

A ste lahko prepričani, da mi zato ne bo prav nič dolgčas. In bo moj poletni dnevnik poln novih vtisov. Vtisov nepozabnega poletja. Le zaznamki se bodo trudili biti malo bolj odrasli. Prav bi bilo. Po eni strani komaj čakam jesen, da ga poolnoma zapolnim, umažem in kje raztrgam. Da bom čez mnogo let vedela kaj, kje in kako se je dogajajo in bodo spomini oživeli.

P.s.: Če si želite dnevnik ga je mogoče še dobiti na povezavi. Da si boste lahko zabeležile najljubše SMS-e, ovitek čokolade, končno našle mesto za 4 peresno deteljico, ovekovečile lak za nohte, …

#noga - tretji mesec

Sat, 22 Dec 2012 16:36:30 +0100

Tretji mesec beleženja korakov…sem že postala “površna” in izpustila dan ali tri.

#noga - drugi mesec

Thu, 22 Nov 2012 05:37:23 +0100

Nadaljevanje nogopomnika….

#noga - prvi mesec

Fri, 19 Oct 2012 08:23:53 +0200

Minil je mesec dni od začetka “projekta” #noga. In prilagam vam tedenske kolaže. Ob sestavljanju teh fotk sem se kar nasmejala in se spomnila vseh dogodkov preteklih dni. Glede na to kako hitro mi dnevi minevajo bom vztrajala pri tem, da si vsak dan naredim en nogopomnik - footnote!!! V tem tednu manjkata dva posnetka. Ne vem ali sem ju izbrisala, ali pa preprosto pozabila na fotko kje se je potikala moja levica tisti dan. Škoda. Bom bolj dosledna v prihodnje.

#noga - fotke

Fri, 21 Sep 2012 09:43:06 +0200

Res smo vajeni vse ovekovečiti s sliko. Žal so to velikokrat popolnoma nepomembne stvari, ki se nam tisti trenutek zdijo lepe. Bodimo realni, nismo vsi profesionalni fotografi. Niti umetniško nadarjeni. Ampak ob poplavi fotoaparatov in aplikacij za obdelavo slik bi se nezemljanu zdelo, da smo foto-ljudje. Če ni slike se ni zgodilo! ;)

Slike, ki so spomini so praviloma niso za javne objave. So ojačevalci spomina na lepe trenutke. Čeprav niso bile obdelane in niso padle pod 4 filtre. In sumim (sklepam po sebi), da je imel Roni podobno misel v glavi, ko je začel z #noga. Vsak dan bo slikal svoj korak. Kamor bo pač stopila desna noga.

Za veliko ljudi popolna neumnost. Če si pa bolj nomadske narave ali kronično hiperaktiven pa lahko to postane zanimiv projekt. Svojevrsten dnevnik. Za nas ženske pa opomnik kdaj je res potrebno po nove čevlje ;)

Če že z levo nogo vstajam, pa naj bo še na slikah. #noga #leva

Ne-spletni dnevnik

Tue, 08 Dec 2009 16:18:07 +0100

Opažam, da se ljudje ponovno navdušujeno nad blokci, knjižicami za zapiske, rokovniki. Ne vem ali je krivo bližajoče novo leto ali pa so se naveličali neosebnih spletnih/telefonskih koledarjev. Kar razumem.

Zase lahko trdim, da sem pred nekaj leti postala “planeromanka”. In na dan sem privlekla stare planerje, da bi ugotovila kako se je začelo…

Pisalo se je leto 2004, ko sem dobila drugi zanimiv planer. Prvega sem dobila leto prej od Banke Celje…pa je že dolgo izgubljen ;) Torej leta 2004 me je navdušila SiMobilova barvitost…potem je bil nekaj časa dolgčas do elegance za 2008 in barvitosti letošnjega ;)

Ta je bil res zanimiv, a sila nepraktičen. Precej je bil velik, oster, pod enimi dnevi so bili vpisi nemogoči.je bil pa veselih barv.

Ta se mi je zdel z uporabnega vidika popoln. Dovolj prostora za zapiske, dovolj majhen za v torbico..in kar je najpomembnejše - zadosti lahek.

Leto 2006 je bilo videti najbolj dolgočano in starinsko. Razlog za takšno izbiro je bil (pre)pozen začetek lova za rokovniki. je bil pa vsebinsko bolj zabaven.

Po vseh večjih rokovnikih sem se naslednje leto odločila za popolni minimalizem. No…kot je kasneje videti se to ni čisto obneslo. Celih 14 dni stlačenih na en listič zame pač ni dovolj.

Prvi dražji planer. Kuplen pravočasno…nekje konec novembra, ko je bila še velika izbira. In res hrani kar nekaj življenskih prelomnic.

Letošnji spremljevalec je kombinacija vseh predhodnjih. Je lično majhen, popestren z deli Van Gogha (vsebuje tudi svetovno znane muzeje) in je strašno pregleden. Le ime ga tepe: KaOs 2009. Ime ne laže :P

Po toliko letih izkušenj zdaj že natančno vem kaj želim od rokovnika in kako mora biti videti, da me spravi v dobro voljo.

Rokovnik za naslednje leto je mačji - kot jaz in moj blog. Že čaka na varnem, da ga zavijem in si ga shranim pod smrekco. Popolno darilo za razposajeno obsedenko kljubovanja času. :)

Komaj že čakam prve vpise. Zanima me kakšno zgodbo bo čez nekaj let govoril. Vem pa, da ima že sam po sebi neko zgodbo. Vsaj tako piše na zadnji strani - zgodbo o življenju ;)

Toliko o mojih dnevnikih. So le opomniki na pretekle dogodke. Nič posebnega. Hranijo ključne besede za vstop v moj spomin. Pa tudi tiste manj pomembne podatka kot kdaj sem si barvala lase, kdaj športala, cepila pla, šla na obisk, bila na potovanju,… no , ja. Pa saj meni so to pomembni podatki. ar podarite si rokovnik…ne bo vam žal!!! ;)