Hoja on mačkasi

Udobno je najlažje.

Sun, 16 Sep 2012 07:22:25 +0200

Udobno je mehko. Praviloma je toplo. Lahko diši. Ali pa je sladko. Vedno pa prija. Pri udobju ni napora. Ni truda. In ni dosežka! Odpade torej občutek ponosa na samega sebe. In če ni drugih pozitivnih občutkov pač povečuješ občutek udobja. Zaključek poletja je idealen izgovor za maraton udobja. NE! Premakni se. Občutka udobja ne moreš hraniti (včasih tudi dobesedno) do neskončnosti. In ko prideš do meje je občutek ravno nasproten!

Ne vem kaj koga motivira, da se potrudi ZASE. Praviloma so to skrajnosti (napotki zdravnikov), opustitve neke navade (recimo kajenja), moda (bio-eko obsesije) ali pa želja po popolnem videzu (ne nujno zdravem). Mene preganjajo neskončne zaloge energije (izvor je še do danes neznan, sumim sladkarije). Pač potrebujete nekaj, da vas spravi iz sedenja v tek ali hojo…lahko tudi čiščenje stanovanja. Samo ne bodite cmere za poletjem. Ne jočite, da je pa zdaj preveč hladno. Poletje je bilo pa hudo prevroče. In zima bo temna. Vsi vemo, da ni težko najti izgovor za udobje (ni vremena, ni časa, ni družbe, ni energije).

Tudi meni se kak dan ne da it v hrib. Ampak vseeno zlezem gor. Ali pa vsaj gonim eliptik pred televizijo. Zaradi občutka kasneje. Prekaša vse občutke udobja skupaj. Še stres se skrije. Nikakor mi ne verjemite na besedo, poizkusite sami :)

Donačka gora

Fri, 08 Jun 2012 21:32:00 +0200

Minil je čudovit dan. Vreme kot je bilo napovedano. Bilo si je treba privoščiti popoldanski sprehod (ki se je izkazal za pohod) na Donačko goro. Zelo lepa gora, ki nudi čudovit razgled in veliko izbiro poti do vrha. Midva sva začela malo pred krajem Žetale (natančno obrazloženo na strani hribi.net). Začetek poti je bil zelo sproščujoč - rahel vzpon. Nekaj metrov po cesti, mimo čebelnjaka, na kolovoz, skozi gozd, preko travnikov, mimo osamljene domačije z zvedavim lastnikom in strmo nazaj v gozd. Po približno pol ure sva našla urejen “piknik” kotiček in uživala mir. Še dobro! Sledilo je napenjanje mišic v strm hrib in iskanje varnih korakov. Kljub hitri hoji je resnično trajalo uro in 15 minut do vrha. Tudi tam ni bilo nikogar. Le nekaj kuščarjev se je sončilo. :)

Spustila sva se na drugo stran. Skozi pragozd sva prišla do koče Rudijev dom, kjer so naju postregli s skutino pogačo (s polno zrnatim testom) in jabolčnim zavitkom. Po dobrih 7km vzponov in spustov (predvsem prvih) se je zdel prigrizek odličen. Odločno sva nadaljevala pot po cesti. Ne dolgo. Na hiši je visel napis “IZVIR SOTLE 2,5h” in kazal na vzhod. Aha, to je druga stran gore…tam je avto. Sita in samozavestna sva sledila poti za hišo, skozi gozd in kot srne dirjala po res (pre)ozki stezi. Zabavno. Pot se je razširila pod idilično cerkvico na jasi. Od tam je bilo cel kup poti. Vztrajno sva izbirala pot proti Sotli. Prišla med hiše in na cesto….kmalu sva zagledala že znani panj. Nižje pa avto, ki je skrival ohlajene kose lubenice. Odličen zaključek :D

Okrog Velenjskega jezera

Sun, 03 Jun 2012 21:12:22 +0200

Vsaj plan je bil takšen. Po tisti najdaljši poti za kolesarje. 7,5km. Vendar sem izbrala dve ali tri levi poti (dobesedno) in obkrožila še sosednje jezerce.

Velenjsko jezero je res največje, a Šaleška jezera so tri. Na eni strani je še Družmirsko jezero (najmlajše), na drugi pa Škalsko jezero (najmanjše). Vsa tri so nastala zaradi ugrezanja, torej zaradi izkopavanja rudnin. Nja… ni najlepša zgodba, a so vsaj za oči spočit ;) Urejena pot poteka okrog Velenjskega in Škalskeg jezera.

In pot sama? Sprehajalcev v nedeljo dopoldan ni bilo veliko. Motil me je vonj po premogu, a samo kakšen kilometer (mimo rudnika). Velik del kolesarske poti je zelo dolgočasen za sprehode. Zelo všečne pa so poti na drugi strani, bližje Škalskemu jezeru. Tam je tudi več sprehajalcev, uživačev ob vodi in seveda konjenikov.

Comments

Urska — 2012-06-04 14:00:25

Z vozickom bi torej slo?

The M. — 2012-06-04 21:03:16

Seveda bi! Na vašem mestu bi pot začela na desno (od čolnarne, igrišč) in naredila mali krog. Tam je lepo….in veliko konjičev ;)

Urska — 2012-06-08 15:56:17

Hvala! Torej okrog najmanjsega jezera, ne? Kul!

Pot ob žici - naključne fotke

Sun, 13 May 2012 21:13:19 +0200

Dobila super babjo družbo. Zdržale do konca (pa čeprav je bilo zadnjih 5km med dežjem) in bomo še ponovile. Pssssst! Še ne vedo :)

Pa pot sama? Malo preveč ravnin za moje noge. Sonce me je lepo potemnilo. Dež ohladil. Odločitev o nakupu rezervne baterije za Note se je obrestovala. SportsTracker še nikoli ni naštel toliko kilometrov. Rezervnih čevljev nisem potrebovala. So-partizanke so bile pogumne do konca. Dober zajtrk nas je nosil kar štiri ure. Poti po Golovcu je treba bolje spoznati. Slovenska vojska je vredna obiska vsaj na dan odprtih vrat (vojakinje in vojaki so grozno prijazni). Pohodniki so zabavni in kumunikativni. Smeha ni manjkalo. Niti hrane ali vode. Vsak bi moral it na ta pohod vsaj enkrat. Tekači so carji (tek skozi takšno gnečo mora biti še bolj naporen).

56. pohod Pot ob žici in test pripravljenosti

Sun, 06 May 2012 10:58:55 +0200

Rada hodim. Že od malega. In že nekaj let se spravljam na pohod okrog Ljubljane. Vsako leto zamudim. Letos sem začela že januarja brskati kdaj se bo dogajalo in žicati prijateljice, da se podajo na dolg sprehod ;) Vse kaže, da mi bo letos le uspelo in bom odkljukala še eno zadevo na svojem osebnem seznamu.

Ne hodim vsak dan in sem se malce zamislila nad 35km. Je kar razdalja. Vem, da mi hoja po hribih gre, a po ravnem še nisem hodila tako daleč. Pa sem šla včeraj poskusiti še to ;) Kar po Celju. Avto sem pustila nekje na sredini in prehodila najljubši rekreativni sprehajališči - ob Savinji in do Šmartinskega jezera.

Hodila sem po asfaltu, pesku in gozdu (vmes je bil skok mimo Petrička in del poti na Anski vrh, ker sem potrebovala spremembo). Najprej sem se sprehodila ob Savinji. Celo pot lahko prehodite po pesku (vsaj po bankini). Ima sončni in senčni del.

Ko prečkate viseči most imate vedno več možnosti, saj lahko zavijete še kam na desno v Mestni gozd in ste res sami. Sama pot ob Savinji je…khm… dolgočasna. Če odmislim Špico, na začetku, ki lahko postane top poletno zbirališče in nekaj neugodno nastavljenih nudistov ni na poti nič posebnega. Neutrjen pesek, nič razsvetljave, veter, kak drveč avto na drugi strani. Je pa nešteto možnosti za parkiranje!

Po kar veliko km asfalta se končno začne lepa pot do Šmartinskega jezera. Parkirišč v bližini ni. Avto lahko pustite nekje med Sv.Duhom in cesto za Lokrovec. Neugodno. Pot brez mimo vozečih avtomobilov se začne pri Lokrovcu. Mimo pšeničnega polja in smrekovega gozda. Ljudi je občutno manj.

Pot je urejena vse do jezera, tam se dvignete preko nekaj stopnic in lahko zelo majhen del jezera tudi obhodite. No, tukaj bo več zaljubljencev kot rekreativcev ;) Povsem razumljivo glede na lepe razglede, ki jih pot nudi. Če greste teč pojdite raje ob Savinji, lepši sprehod bo ob Šmartinskem jezeru.

Prehodila sem samo nekaj preko 22km, za več je zmanjkalo časa in idej. Tudi noge so bile srečne, da bo pot nadaljeval avto ;) Nauk testa?

Brez težav prehodim 22km. Niso potrebne posebne priprave. Obvezno potrebujem poleg VEČ kot 0,75l vode, saj je to več ur hoje (v tem primeru skoraj 4 ure). Pametno bi bilo imetiše ene čevlje in nogavice. Hlače, ki ne opletajo okrog gležnjev (to res živcira). Napolnjene baterije na vseh napravicah (gsm, mp3, hr). Nujno poleg še “sotrpina”! ;)

Od Resevne do Celjske koče

Sun, 01 Apr 2012 21:47:31 +0200

Bilo je skoraj dolgočasno nedeljsko dopoldne. Pomladna toplina se je poslovila s soboto. Tudi sonce se je skrivalo in potrebno je bilo dvigniti razpoloženje.

Narava je vedno rešitev! Športanje na prostem pa sploh ;) Nekaj besed in pohod z Resevne na Celjsko kočo je bil določen. Brez plana, s pametnim telefonom.

Priti na vrh Resevne je že klasika. Takoj za tem pa je bilo potrebno iskati tablice in markacije.

Malo pod kočo na Resevni je potrebno zaviti desno po makedamu in nadaljevati po gozdni poti. Tu je malce več ravnine in lep razgled na stolp in Šentjur. Mimo lovske opazovalnice v klanec. Potem je potrebno nekaj korakov po asfaltu. Mimo mirnega haskija in veselega medveda. ;) Na razpotju ponovno zavijete desno, mimo pašnika, v smeri Javornika. Čez ovinek ali dva je markacija in oznaka za Svetino. Hop v hrib. Za lepo gozdno potjo so spet koraki po asfaltu. Izberite smer Sveti Dol. Mimo hiš, navzgor in desno. Na “glavni” cesti pa levo (proti Pečovniški koči). Ob cesti na desni je označba. Hop v hrib. Nekje na začetku boste šli mimo lepega čebeljaka in zdaj je že blizu Svetine. Ko ponovno pridete do asfalta, levo mimo hiš. In končno spomenik. Tukaj se odločite za opuščeni Almin dom. Čudovit razgled na Štore in Svetino, na drugi strani. Žal pa tudi precej vetrovno. Hitro dol in naprej. Ni daleč do prve oznake za Grmado.

Lahko pa izberete pot na manj obiskani Tolsti vrh. Lep razgled bo, ko se boste spuščali z njega. In že ste na Celjski koči :) Tukaj pa imate ponovno veliko izbire. Če se spustite navzdol do Pečovnika boste skupaj naredili približno 15,2km in veliko za svojo kondicijo ;)

Z umirjeno hojo boste teh 15km premagali v slabih treh urah in pol (vključuje en postanek za banano in čokolado :D). Priporočam. Tudi v obratni smeri ne more biti slabo ;)

Comments

Urska — 2012-04-06 21:45:42

Svaka cast!

The M. — 2012-04-07 21:22:37

Ni tako daleč kot z avtom ;)

Praznik - pohod po Zasavju

Wed, 17 Aug 2011 22:47:33 +0200

Vzpon na Kum je bil prekratek, pa je bilo treba še na Čemšeniško planino. Saj v resnici ni tako hudo kot se sliši, res pa je bilo sredi dneva. Ah, ja. Podoživljala mladost ;)

Barve te dni #3

Sat, 30 Oct 2010 23:05:23 +0200

[caption id=“attachment_4576” align=“aligncenter” width=“300” caption=“Pot na Resevno”][/caption]

Moto izlet - Trakošćan

Sun, 08 Aug 2010 11:53:32 +0200

Sončna nedelja je res najprimernejši dan za izletke. Sploh z motorjem. Prazne ceste, umirjena narava, urejen inbox :) Čas za sprostitev. Prikaži večji zemljevid Priporočam vam ogled dvorca malo za majnim prehodom Rogatec na Hrvaškem. Pot je dobro označena s tablami. Namig: izognite se avtocesti :) Vstopnine na poslopje dvora ni, lahko pa vam zaračunajo parkirnino (približno 5 kun). Dvor Trakoščan s svojim jezercem se lahko skoraj kosa z Blejskim. Dvor si lahko ogledate tudi od znotraj. Jezero pa obhodite v dobri uri - v prijetni senci dreves. Sprehajalna pot je prehodna tudi v japonkah…pogumna damica je šla na obhod v visokih (polnih) petah. No, to je že pretiravanje, ker boste srečali tudi kakšen blaten predel ;) Med potjo okrog jezera boste ugledali precej ribičev in kar nekaj mest za piknike. Del poti poteka ob cesti…žal…se pa nadaljuje z idilično potjo skozi visoke trave močvirja. Samo šumenja je bilo tu malo preveč za moj okus :P Tudi redko rasel gozd ima svoj čar. Resnično se lahko predihaš. Ko prehodiš pot okrog jezera (nekje 5,5km) se prileže vsaj sladoled (po novem obožujem King s pistacijo). Bolj lačnim pa priporočam podaljšanje izleta kar “doma” - v Dolini Winetu :D Še vedno imajo noro dobre ribice.

Blato, luže, led in sneg

Sun, 14 Mar 2010 20:57:22 +0100

Danes smo se babnice pogumno spravile na eno hitro hojo do mosta pri Levcu. No, hitrosti nismo dosegale, ker ni šlo. Ali so bile luže, ali spolzko blato, ali led ali zledenel sneg. Kratko: zelo neprimerna destinacija za lep sončen dan. Domov sem prišla blatna skoraj do hrbta pa sploh nisem tekla ;) Končni efekt - pripravljena za nove izzive: kosilo, pospravljanje in seveda popoldanske prijetnosti. Nej se delovni teden začne, baterije so polne!

Comments

Dalibor — 2010-03-18 10:52:03

Najbolsi pes ever! :)

Mum — 2010-03-18 08:38:53

A zdaj razumeš, zakaj komaj čakam toplo in suho pomlad?????????