Nehvaležnost povprečnega....

Wed, 12 Dec 2012 17:23:17 +0100

Ljudje me vedno znova presenetijo. Praviloma na negativen način. Pravilneje bi bilo reči, da me ljudje vedno znova šokirajo. Ne ciljam na nobeno posebno skupino. Zagotovo je le, da so to ljudje od katerih bi več pričakovala.

Ena najtežjih stvari na svetu jim je reči prosim, hvala in oprosti. Verjetno sem nerazumljiva za večino, vseeno pa uporabljam nič kaj dvoumne geste, ko mi kdo ugodi ali naredim napako (pod pogojem, da se je zavem ali sem opozorjena nanjo). Bom kratka: če vam nekdo nekaj podari…recite HVALA. Kadar si nekdo naredi dodatno pot, da bi uredil nekaj namesto vas…recite HVALA. Vsakič, ko vam nekdo izpolni željo, vam pomaga…naredi karkoli kar ni njegova absolutna dolžnost (pa tudi, če je) bo zagotovo rad slišal “čarobno besedo”.

Naslednja faza je, da bi bili dejansko hvaležni za uslugo, darilo, priložnost. Jaz sem že hvaležna trgovki, ki pozno zvečer ni tečna, ko vleče preko skenerja moj neumni nabor izdelkov (nikoli niso zgolj najnujnejše stvari). Čeprav sem tudi sama skurjena ostanem prijazna, saj verjamem, da bi tudi ona bila raje nekje drugje. In to hvaležnost danes pogrešam pri ljudeh. Kot bi razsajali brezbrižnost in samoumevnost. Celo med prijatelji in znanci. Ali pa: predvsem med prijatelji in znanci!

Kar nekaj ljudi sem iz “predalčka” prijatelj prenesla na “kupček” nehvaležni oportunist. Pot nazaj je zelo dolga, če slučajno obstaja. Sem človek, ki obožuje razveseljevati druge, jim podarjati pozornosti in skrbeti za njihovo dobro voljo. Pač vse kar ni moja naloga, a vem, da nekoga veseli. Ničesar drugega ne pričakujem nazaj kot iskren hvala - kratko in jasno. In tega prevečkrat ni bilo…

Ok, humanitarnih organizaciji je več kot dovolj in verjamem, da so njihovi prejemniki hvaležni za pomoč. Moram verjeti. Nad ostalimi sem že obupala.

Comments

Sergio — 2012-12-15 16:45:25

prosim..

Sergio — 2012-12-15 16:45:49

no.hvala :)

The M. — 2012-12-17 09:02:06

:)

Hvala on mačkasi

Nehvaležnost povprečnega....

Comments