Kam on mačkasi

Top 5

Sun, 07 Mar 2010 22:40:36 +0100

…v prihajočem tednuje 5 stvari, ki bodo zakon! ;)

DAN ŽENA - ker je to, dan ko se bo vsaka ženska počutila posebno in bo razvajana :)
SPREHOD MED OBLAKI - po tleh, se razume! Najbolje, da se greste razvedrit na kakšen velik travnik kje ob vodi…da je polno zvončkov in si kakšnega vzamete še domov za v vazo (le čebulice pustite na miru).
PLETENINE - še zadnji trenutki, da izkoristite debele nakupe z razprodaj. Potem pa v omaro z njimi, do začetka zime.
FITNES CENTRI - enostavno je še prehladno za intenzivno športanje zunaj, vsaj ne, če nimate res popolne zimske opreme ali pa se profesionalno ukvarjate s športom. Vsekakor pa se je potrebno spraviti v formo in notri na srečo ni neprijaznega vetra. Pa še lažje je začet migat v družbi ;)
DAN 40. MUČENIKOV - dan, ko lahko uživate v razvajanu “rimskih vojakcev”. Toliko boljše je, ker nič ne pričakujejo ;)

Prispela v Mesto Greha

Tue, 09 Feb 2010 14:47:38 +0100

Las Vegas ni razocaral kar se tice luck in igralnistva. Ob vstopu v hotel Stratosphere se je potrebno prebiti mimo neskoncnih vrst avtomatov, da prides do recepcije. Najprej igralnica….nato hotel. ;) Teme avtomatov so neskoncne. Od Monopolija do morskih deklic, od black jacka do memorija. Ni da ni! Let iz Benetk do Londona je bil miren in kratek. Let naprej do Vegasa pa…. Sem srecna, da sem ven! Pilot je sanjsko nezno vzletel in pristal; posadka je bila prijazna. Potniki pa….jao…kot bi jih vzgajali volkovi ali katera je ze lokalna psu podobna zival v Indiji. Stalno so gnjavili stevarde, hodili okrog med pristajanjem, se presedali, opijali, drli,… Groza! Na drugi starani letala je gruca anglezev igrala karte, smejali so se inzabavali…ampak niso bili glasno nevzgojeni. V glavnem…sem dobila odpor do indijcev :P Insem srecna, ko sedim v sobi z razgledom na glavno ulico, tuskabino za pet ljudi, jacuzijem sredi sobe da lahko gledam skozi okno, dvama tvjema…a samo eno omaro ;) Ja, tukaj je to za normalne cene… Danes se pustim presenetit najetemu avtu (upam, da bo zdrzal). Nato ogledi NY, Benetk, Egipta, in ostalih zadev v Vegas stil…jutri pa novim dogodivscinam naproti. :D

Comments

Tea — 2010-02-10 16:33:40

Krasno, da sta lepo prispela na drug konec sveta! Upam, da imate loplo vreme, ne moreš verjeti, ampak mi imamo spet sneg, in napoved spet sneg…! možje s plugi pa šač zimsko počivajo, ne vem zakaj bi jih nervirali. Sem v mislih z vama (bolj ob vama),… Lep pozdravcek in veliko slikaj in porocaj spet kmalu! Tea

Mum — 2010-02-12 12:03:25

No, jacuzzi se ne sliši slabo… Uživajta, tle je res snežna štala……..

Vzdušje decemberske Ljubljane

Sun, 06 Dec 2009 17:21:53 +0100

Ljubljana…da, ima kup slabosti (premalo parkirišč, gneča, hladnost prebivalcev, …). Ampak vse to pozabim takoj, ko razobesijo lučke in se Ljubljana spremini v nekaj med Oktober festom in Las Vegasom. ;) Povsod sladkast vonj kuhanega vina in praženih mandljev. Ljudje so prijazni in potrpežljivi. Potepuhi veliko bolj domiselnno nabirajo prispevke. Top letošnjega leta bodo zagotovo svetleči hudičevi rožički in profesionalni fotoaparati na stojalih. Obojega je videti v nerealno velikih količinah. ;) Tudi jaz sem pretegnila malčka med fotoaparati in naredila nekaj slik…žal je zelo neprimeren za slikanje v temi. A se nisem mogla upreti skušnjavi :) Upam, da me Matjaž ali Aleš strokovno popravita (le pojdita v LJ in poslikajta, da dobim lepo zimsko desktop sliko ;D). do takrat bom prisiljena obiskovati Ljubljano zvečer, opazovati lučke, piti kuhano vino in grickati mandlje. Hudo mi bo, ja :) Za tiste, ki vam je pa to predolga ali predraga pot pa kuuuup slikc…če vam je do vina se pa povabite na obisk ;) [nggallery id=2]

Comments

Mum — 2009-12-17 12:07:50

Večerno-nočna Ljubljana? Se sliši in vidi vabljivo…

The M. — 2009-12-17 16:35:54

Ogled obvezen ;)

Ven v soboto zvečer

Mon, 02 Nov 2009 15:10:01 +0100

Popolnoma filmsko. No, če smo realni v filmih in nanizankah se hodi ven vse večere v tednu – tega mi NE znamo. Žal. Smo malo zapečkarski. Obvezno pa je potrebno pokazati svoja nova oblačila v soboto ponoči. Seveda ne zvečer :P Šele takrat ko se lokali v tujini zapirajo, prilezemo na plano. Priti v lokal pred enajsto uro ni kul. V lokal je potrebno čim kasneje. Da se že tare ljudi. Ker če je zunaj 100 meterska kolona je notri res nora zabava. To je indikator ;) Takoj po prihodu v lokal začnemo iskati tisto noro zabavo. Žur, čago, nekaj. Pa je vse kar vidimo le kup sardelic. Premajhen prostor za vse te ljudi. Bučna glasba. Zadirčna strežba. Kaj je tu tako finega? Plesati ni mogoče. Roke imaš polne stvari (šal, jakna, torbica, …), ker je zunaj temperatura -1 in notri +28. Pogovori zaradi glasnosti zvočnikov odpadejo. Za romantične trenutke ni prostora.

Kaj torej lahko počneš? 1. Stražariš pri vhodu in opazuješ prihode/odhode. 2. Se drgneš ob šank in skrkaš vodo. 3. Se greš morskega psa in krožiš po množici. 4. Nabereš vzorce epitelija z drgnjenjem ob neznance za znanstveno raziskavo. 5. Se trudiš dobiti virozo, da si lahko od ponedeljka na bolniški. 6. Izživljaš kakšen fetiš (nekaj z dotikanjem nepoznanih ljudi). 7. Se postaviš v bližino WC-jev in opazuješ kdo ima najmanjši mehur in kdo največ bruha. 8. Pod stopnicami gledaš puncam pod krila. 9. Od 8h dalje stražiš svojo mizico in dregaš s komolci, če jo ogrožajo novi osvajalci. 10. Se napiješ in se zabavaš že samo s tem, da si. 11. Neumno ogovarjaš nasprotni spol. Morda sem kaj še izpustila, a bistvo o nočnih izhodih je pokrito. In potem se pojavi vprašanje zakaj bi to sploh počeli: 1. Da bi potrdil svoj obstoj s tem, da te ljudje opazijo – v mini oblekici in 11cm petah ali oprijeti majčki brez rokavov lahko javno predstaviš kaj naredi odpovedovanja ogljikovim hidratom – za dvigovanjem samozavesti.

2. Srečaš ljudi, ki jih nisi videl že 10let. 3. Ker doma nimaš družbe za pijančevanje in tu jo najdeš. 4. Doma nimaš nikjer tako glasnega ozvočenja in tu stalno vrtijo tvoj najljubši komad. 5. Potrebuješ izgovor za hranjenje sredi noči – kebap ob 2h zjutraj. 6. Da bi si našel partnerja za stvari v dvoje (sprehod, ležanje pred televizijo, izlete, pa tiste očitne zadeve ;D).

Zdaj gledam točke kaj lahko zunaj počnem. Nič od tega me ne privlači. Vem tudi ZAKAJ ne hodim več ven. Ne potrebujem tega, da bi bila opažena, moja samozavest je ok. Srednješolske sošolke sem že našla na Facebooku in tako lahko ohranim prijetnejše stike kot pa neoseben klepet sredi polnega bara. Alkohola ne pijem. Najljubši komad poslušam na poti v službo tako naglas, da motim vse, ki ne vedo kaj je varnostna razdalja. ;) Rada jem – vedno in ne potrebujem izgovora za to ;D Partnerja že imam in lahko počnem bolj prijetne stvari kot vse zgoraj opisano.

Zato ne hodim ven. Ne razumite narobe: obožujem glasbo in ples. Rada se zabavam s prijateljicami. Scene Seksa v mestu kjer so vse večere na koktajlih že dolgo sanjam. Zelo rada bi našla kakšen undergroun salsa klub. Uživala bi, če bi se za večerni izhod res lepo oblekla in bi bili lepi tudi vsi ostali. Samo nič od tega ni pri nas ni mogoče. No, v resnici srčno upam, da se motim in mi bo nekdo zdaj napisal za en zelo drugačen klub/lokal/bar. Upam, a dvomim!!!

Comments

The M. — 2009-11-04 16:48:06

@Eva Kaj pa vem…tudi Evergreen gneča mi ni bila všeč :P Niso samo leta kriva :)

Eva — 2009-11-03 22:48:37

Jah stari smo. Prej men ni blo problema v prenapoln diskač se basat. Zdej? Ni šans! Ni ga lepšega kot na kavico popoldan s prijatelji nekje zunaj na sončku se martinčkat, al pa zdej ko se ne kadi noter je tak tudi noter fajn. Pol pa sladko zaspat zvečer in si zjutraj tak kot se šika.

The M. — 2009-11-02 22:59:37

Potem nas je več čudnih ;) Gremo v tujino - jaz sem za :D

Spela — 2009-11-02 19:02:50

Ej…tale zapis pa..ostala sem brez besed. Se več kot strinjam s tabo. Tudi jaz točno tako čustim. Meni to ni zabava, pa mi ej tudi redkokdaj predstavljajo zabavo. Ok, če je bla res ok družba, pa da je bilo kolikortoliko prostora za plesanje. Zadnje čase se mi pa zdi iti ven še huje kot iti za 1.nov na grobove. Najprej si pregledan od glave do pete, potem te gledajo če plešeš (če ja, kako plešeš, če ne, zakaj ne plešeš). Potem si na tapeti, če nimaš v rokah alkota itd. Mah ne vem…nisem za ta špas. Pa se nimam za ne vem kako staro lol Všeč pa so mi večeri v družbi ljudi s katerimi se imam lepo. Na pijači, na taortici, na čveku…lahko tudi v undergroung clubu ;) Ali pa magari pri komu doma med igranjem enke ali kake druge (smešne) družabne igre. Glavno, da se imam fajn. A sem zato čudna? :D

SP — 2009-11-02 18:11:31

Ne vem kako bo zvenelo, ampak: v tujini je tole čist poštimano. Bo treba tja :). LP, S.

Mum — 2009-11-18 13:41:55

Ja, punce?! Kaj naj pa jst rečem? O letih, in ostalo…

Moja sobota

Sat, 26 Sep 2009 08:07:10 +0200

Spet je tukaj prehitro, ker sem jo že tako težko čakala ;) Sonce je vzšlo izza oblakov in osvetlilo dnevno sobo. Bi šla ven, a vem, da je še hladno. Zagotovo pa ne bom zamudila dopoldanskega vrveža v Celju. To je tisti najljubši del sobote, ki si ga preredko privoščim. Že razmišljam kakšen bo izgovor za odhod v center - zagotovo je treba še kaj kupiti ;) ADD1: No, moja sobota se ni odvijala prav nič po planu. Bilo je še veliko boljše!!! Dan sem preživela z raziskovanjem naše državice (včasih je prav zabavno se zgubljat), večer na praznovanju postaranja prijateljice, noč pa kot se spodobi v lokalu ;D

Comments

Spela — 2009-09-27 09:06:44

In…si jo fino preživela? Dopoldne v mestu? Drugič pokliči…:)

The M. — 2009-09-27 10:42:19

Seveda bi te poklicala, a sem do mestnega jedra prišla šele v času kosila…pa še to bolj prehodno ;D

Ni vsak kitajc dober kitajc!

Wed, 15 Jul 2009 23:54:12 +0200

Eni pa so. Tudi danes sem bila “lublančanka” in ponovno je bilo treba jest. Kaj pa drugega početi v tej vročini ;) Načeloma imam rada kitajske restavracije ravno toliko kot McDonald’s = enkrat na dva meseca je več kot dovolj! In kot Mack so tudi kitajske prinas vse enake. No fun! Ampak še so izjeme. In seveda (tudi) v Ljubljani. Šokantno drugače in šokantno dobro!!! :) Res. Čisto res :)

Takole sem začela, ker sem sladkosneda mesojedka :) Še sedaj se mi cedijo sline po tistem čvrstem mesku. Grrrr….

Tale sezamov polžek…kar štirje so v porciji…je tako noro dober zagotovo zato, ker ima popolnoma previsoko hranilno vrednost. Eden je ostal kar tam…nisem ga upala vzeti seboj. Ko ga pogledaš imaš že malo slabe vesti. Ne ni tako hudo…če ne bi prej že za večerjo in zajtrk jedla nekaj kar tako dobro ocvrejo na Trojanah ;)

Tole pa…mešani občutki zaradi nenavadnega okusa. Precej mesnato in polno ingverja. Hot!

Toooo sem čakala: piscanec s mandelj in zelenjavo! Sveže. Edino malo velika porcija je bila. Itak je riž ostal :P

Ja, vas vidim. Kako se vam gnusi tole zeleno in želirano neki-neki. :) Ampak ni bilo slabo - res ne, ker je brokoli še hrustal. BTW - to ni bila moja glavna jed :P Hehehehehehe! Joj. Sploh nisem napisala kje to je. Kitajski vrt pri Šiški. Ne boste z lahko našli, ker je skrita…v bistvu na nekem križišču, ampak…komplicirano. Zato verjetno nisem začela s pisanjem kje to je ;) Bi še sama težko še enkrat našla, a bi se (se bom!) potrudila, ker druge kitajske zdaj zame več ne obstajajo :)

Gremo na Skalco

Mon, 18 May 2009 21:37:08 +0200

Imam zelo dobro prijateljico, ki prav tako kot jaz rada lazi po strminah. V bistu radi hodiva. In tako si vedno deliva izkušnje kje je prijetno, kje naporno, kakšen je najin rekord, katera se bolj poti in katera dobi rdeča lička :) In dolgo nazaj je predlagala Skalco nad Slovenskimi Konjicami. In ker je bila to nedeljo na prijetnem pikniku…je bil pohod na ta hrib kanček bolj avanturističen. “Ne da se zgrešit, parkirajta pod gradom, so naprej markacije,…” mi je razložila. In sva šla. Konjice najdene. Grad opažen na levi strani (iz mariborske smeri). Strmina in makedamska pot proti gradu prevoženi. Zdaj pa akcija. Pričakovan enostaven in sproščujoč nedeljski sprehod. Dosti starejših pohodnikov, sprehajalci v kavbojkah, otroci, …vse je bilo prav. Markacije so bile redke, a tale je bila res opazna. Hmmm…stopničke, no prav pa gremo. No, ta naklon je ostal skoraj do vrha!!! To je STRMA pot na Skalco (sem izvedela na poti dol). Morda bi mogla biti že spodna tabla zadosten namig, da gre za malce zahtevnejšo pot, če že nisem dojela tega med spoihanjem in skakljenjem po koreninah (skoraj po vseh štirih). In potem končno prideš na vrh kjer je manjši “podest” s klopmi in ogrado: razgled nad vsemi Slovenskimi Konjicami! Ista pot navzdol je veliko bolj naporna. Drsi, korenine se zapletajo, kolena želijo pobegniti. In fino je videti stopničke: Po še vedno razgretem ozračju od popoldanskega sonca je bil obvezen še ogled gradu in njegove okolice. Priznam: zelo lepe ruševine :D

Comments

The M. — 2009-05-21 08:01:58

Ha, ha, ha, …Uršek! Pametna? Vaš pes res vse najde (in poje, a rabi kar nekaj časa zato). Jaz bi rekla, da so bili nezadostni podatki krivi za strmo pot. Parkirala sva pa še pod gradom :P Lahko pa gremo drugič poskusit do kam gre z avtom, bo kužka vodila ;) Ko tako rada hodiš…a nisi bila ti na pikniku?!? C-c-c…ta vikend bom pa jaz :P

URŠKA — 2009-05-20 19:30:56

No draga prijateljica, markacije so jasne in lepo vidne, samo najti jih je treba. Vidva pa sta se očitno morala zaleteti v metersko puščico, ki jo najde še moj pes. Da ne govorim, da sta prava mestna otroka, ki mislita, da morajo biti za vzpon narejene še stopnice, mogoče celo tekoče?… Pravzaprav se čudim, da se nista tja zapeljala kar z avtomobilom, da se nebi slučajno spotila. Tako da draga prijateljica, malo več bo treba gledati in hoditi ter malo manj jokati! ČAO ČAO

Za vzorne rekreativce.

Wed, 08 Apr 2009 18:06:46 +0200

Tek mi je všeč šele od kar me k temu ne silijo. In letos bo potrebno kupiti novo tekaško opremo (beri: športne copate). Potem pa odprem svojo sezono teka ob Savinji…pa predvsem hitre hoje!

Comments

Spela — 2009-04-09 20:44:21

Ti kr tekaj, jaz se bom sprehajala :) Ne hitro hodila…samo hodila :D :D :D

Eva — 2009-04-09 20:49:33

Ja tek je tudi meni prej bil velika muka, pol pa kr nekak noter padeš in osvajanje km ob Savinji (v Šempetru) je postalo moje veliko veselje. No, to veselje zdaj počiva… pa verjamem da pridejo spet moji dnevi oz. večeri z mp3jem v ušesih in gremo Eva…

The M. — 2009-04-10 07:53:00

Špela moraš enkrat poskusit. Kot je rekla Eva: sama in mp3. Pa lahko imaš svoj tempo :)

Pomlad je tu!

Mon, 06 Apr 2009 23:35:58 +0200

Končno. Po čudovitem vikendu…bo še čudovit teden, sicer deloven, a bodo pa malice na sončku. Garantirano! Nič več hranjenja pred računalnikom (tudi, ker nisem več sama v pisarni :P) in špagetov med tipkanjem. Na srečo sem se ves vikend sprehajala, pohajkovala,…športala na vse načine. Predvsem v mestnem gozdu in vedno v dobri družbi. Ko bi le ostalo do vikenda. . .

Na pot po A1A nad Miami

Mon, 23 Mar 2009 18:14:21 +0100

Po razkošno prespani noči in zdravem zajtrku (očitno so na otočkih bolj ljubitelji sadja, zelenjave in jogurtov) je sledil še skok v center po zalogo vode in kreme za sončenje (še mene je opeklo, a me na srečo nič ne boli) :P

Prav težko se je bilo ločiti od idiličnega hotelčka s prisrčnim osebjem in samo mojim bazenčkom :) Takole je bilo videt pa na poti nazaj. Vožnja je bila popolna: mirna, sončna, z vonjem morja v laseh (pa s tem ne mislim tistega po ribogojnicah). Prelatevali so nas pelikani in nadzvočna letala. Nihče ni prehiteval (kot da tega ne bi počeli :P). In tako se je zdela pot veliko krajša kot je dejansko bila. Med otoki so dolgi mostovi, ki jih povezujejo in dajejo prekrasne razglede. Ponovno se mi je priljubila modra barva ;) Ko se konča ta krasna avtocesta je ponovno tipična 4-5 pasovnica (očitno jim manj ni zneslo), ki je vodila vse do cilja. Gneča je bila predvsem mimo letališča v Miamiu, kjer se poleti nikoli ne končajo ;) Po res dolgem tušu v spet drugačnem hotelu. T miljon sobami in brez osebnega kontakta. vse je avtomatizirano, osebje pa kot kiborgi. Tudi Fort Lauderdale je bil popolnoma drugačen. Poln turistov in Spring Break-erjev. Vsepovsod so zalivčki in neskončna sprehajalna pot ob plaži.

It tu…tu so rasle palme kar na plaži…mmmm….

Da ne bo pomote. To mestece je zelo živahno in veliko bolj polno turistov kot Miami. Vsepovsod so priložnosti, da se usedeš in opazuješ dogajanje.

In če je bil kdo kdaj mnenja, da so ameriške kriminalke nerealne, ko prikazujejo, da so “plažni iskalci zakladov” našli truplo. Naj vam izdam, da to ni mit! Vse je res ;)

Sledilo je eno iskanje. In sicer iskanje večerje :D Tokrat je bila izbrana italjanska restavracija (berite picerija) krej je bila najboljša pica! Mmmmmm….

Key West

Fri, 20 Mar 2009 20:16:46 +0100

Key West je najbolj znan po tem, da se na njem nahaja najbolj južna točka ZDA. In okrog te je cel cirkus. Ljudje v koloni stojijo, da bi se slikali poleg velike železne označbe. Že prvi dan je lastnik hotela (zeloooo prijazen) na mapo narisal vse znamenitosti otoka, ki si jih je treba ogledati in priporočal najem kolesa. Za 2km v dolžino in 1,5km v širino otoka bo pa že šlo peš :P Tukaj so večinoma vsi zelo ponosni, da so Američani (ostalih turistov je bolj malo). Mestece je pa zelo idilično. Čisto vse imajo: od svetilnika, do vojaškega letališča, restavracij, pristanišča, akvarija, pralnice…edino javnega prevoza ni. Kar je povsem logično! Zvečer se vse uličice razživijo in mrgoli sprehajalcev. Trgovinice so odprte in turistično drage. Seveda je največ takšnih s spominki. Meni je bil najbolj pri srcu spominek, ki sem ga pojedla: slavna Key Lime Pie…mmmmm….priporočam :)

Turistični ogledi

Wed, 18 Mar 2009 19:45:34 +0100

Ko je bilo raziskanih večino kotičkov Miami Beach (na srečo je bil moj sopotnik enako radoveden kot jaz) je sledil…Miami Down Town. :D No, tokrat sem delala bolj mentalne zapise kot fotografske :P No, seveda sem se najprej izognila obilnemu ameriškemu zajtrku….in bila (ne)prijetno presenečena s kosmiči. Mislim njihovo količino. Bilo je malo pa dobro. Še pred temeljitim ogledom karte avtobusnih linji se je izkazala prijaznost “lokalcev”. Verjetno bi se dalo potovati po ZDA brez navigacije in brez besed. Takoj, ko se jim zdi, da so zaznali turiste je obvezno: vprašati, če lahko pomagajo, se pozanimati od kod so in kam so namenjeni (eden je celo vedel za Slovenijo in Ljubljano -šok; mi jih imamo za neumne…pa mi na pamet povejte kje je Oregon in glavno mesto :P); izdati nekaj o sebi. Res so klepetavi. Prav zanimiva sprememba v primerjavi s slovenčki ;) In čisto nasprotje naduto-važnih “lublanskih srajc”. Vožnja z busom je za reveže (je bilo rečeno) in res so bili na njem zelo čudaški primerki. Šoferji so toliko prijazni kot ti na LPP, torej sploh ne. Na postaji se ustavijo le, če jim čakajoči pomaha. Izsilijo avto, če le gre,… Vsi na busu mrko gledajo. Metromover (nadzemna železnica) po centru mesta je brezplačna in računalniško vodena. Vse je avtomatizirano. Toliko kot je smešen ta vlak-bus so smešni primerki potnikov! Ljudje, ki si prepevajo ob poslušanju glasbe na zvočniku. Ljudje, ki plešejo. Ljudje, ki se bolj burno prepirajo kot pri Jerry Springerju (sedaj verjamem, da ni zrežiran ;D). Vse rase. Vse velikosti in oblike. Ni da ni! Vsekakor nepozabno doživetje. A kje so slikce?! Kar pojdite gor in jih pofotkajte…if you dare :P Moram pa pohvalit progo! Metromover je zelo frekventen in vidiš res vse znamenitosti centra. Ko smo pri javnih prevozih tudi vlak mu je zelo podoben, a manj frekventen, brez razgleda in hitrejši. Muzej znanosti je bil čisto razočaranje. Res. Naši 6letniki bi bili razočarani nad kvaliteto in “zanimivostmi”. Edino zanimivo: cena. Občutno previsoka! Med vsemi razstavami je bila le ena, ki je navdušila. Pa še to ni bil izzum ali prvič videno. Kosilo v samem centru je bilo zelo psrečeno. Seveda brez Osamljenega planeta ne bi bilo tako preprosto. V centru prevladujejo predvsem oooooooooooogromne poslovne zgradbe in še večji hoteli. Vse je sterilno čisto in urejeno. Vsem se mudi. Vsi so na poti nekam. Ni počasnih turistov, ki bi se zaletavali v palme, ker bi preveč gledali gor. Čisto drugačno vzdušje kot ob plaži. Ampak je za pogledat :) Tu so malce manjši avtomobili, več koles in končno prevozno sredstvo zame. Seveda sem fotkala ravno, ko je prišel lastnik zraven. Ups! Ko pomislim na vsa transportna sredstva: najbolj zabavni so taksisti! Tudi najdražji, a ti lahko dajo zelo koristne napotke in informacije :) Vsi pa vozijo na rumeno pobarvane stare policiske avtomobile. To bi bilo zame: nenormalno trpežen avto ;) In po napornem dnevu…polnem novih vtisov je treba napolnit baterije. Skoraj na enak način kot doma ;)

Comments

detelj — 2009-03-21 01:37:49

Hm,mala malca kje je Oregon…srednji vzhod ZDA?,glavno mesto pa je? ups:)))nimam pojma he,he,he… Ja,glede odprtosti družbe v ZDA je res velika razlika v primerjavi z nami.Vendarle moramo tu upoštevati rase,multietničnost, kot si sama napisala…ampak imam znanca kateri je bil kar nekaj let v Miamiu in ko je prišel nazaj,je izjavil,da so ljudje “odtujeni"drug od drugega in da nebi zamenjal za naš stil življenja…mi naj bi bili baje bolj tradicionalno povezani z familijo…

Zdaj gre pa zares....

Mon, 16 Mar 2009 22:25:35 +0100

Tako zgodaj v nedeljo že dolgo nisem vstala. A tokrat je bilo prijetno, ker sem vedela kaj me čaka. POČITNICE! In to ob morju :) Na peščeni plaži… Aaaaah. A do tja je bila še dolga zračna pot :) Tole čakanje je bilo eno najkrajših…in najbolj mirnih, sem ugotovila čez nekaj držav :P Predno smo lahko vzeletli je bil še cel protokol zavojev, obratov in … khm… nege :) In končno nad oblaki. Ven iz turobne Ljubljane. Na sončku. Sedaj grem pa še sama nad oblačke - tiste v sanjah. Se nadaljuje….

Najboljši del delovnega dne....

Wed, 11 Feb 2009 20:17:09 +0100

…je zelo redko malica. Ponavadi je moja malica kar pred računalnikom. Vmes odpisujem na maile, opravljam klice, urejam stvari. Sploh ne vem kdaj sem začela in kdaj nehala jesti. Vsake toliko časa, če sem pridna se pa razvajam. In spodaj je dokaz ;) Bila je res zelo dobra. In vse ja pasalo skupaj. Res ne vem kao dobijo tako dobre ideje. Tegale sicer za nobeno ceno ne bi pojedla (pač mi ni všeč okus) je bilo pa za videt noro lepo. Še bom kdaj v Evropi na malici :) Upam.

Comments

Spela — 2009-02-12 18:40:03

Zdej pa še povej, kaj je vse to bilo :)

The M. — 2009-02-12 19:05:32

To vse je bilo zelo fino. Moraš it poskusit…vsaj juho iz buč s tuno, potočnim rakcem in postrvijo (se mi zdi, da je bila postrv) :D

Pa ni treba, da je valentinovo

Sun, 08 Feb 2009 21:02:51 +0100

…..Gostišče Jurg preseneča tudi na ostale dni. Odlična hrana, dobra postrežba in primerna domačnost. Poleg tega pa strežejo še noro kvalitetne čaje…mmmmm…

Na malico s prijatelji!

Wed, 21 Jan 2009 21:30:39 +0100

Moderen svet. Moderno življenje. Moderno delo. Poleg spada tudi moderno druženje. Ja, vse oblike komuniciranja s prijatelji in znanci preko spleta so nas počasi zasvojile. Prav počasi so se prikradle v naš vsakdan. Ne gre več drugače. Ni sveta brez interneta oz. se mi v takšnem svetu ne bi več znašli. Vse te oblike komuniciranja so nas tako okužile iz preprostega razloga: pomanjkanje časa. In prijetno je na hitro napisat kaj počneš, kaj si videl, dodat slikco,..s tem so vsi tvoji prijatelji na tekočem z dogajanjem v tvojem življenju in ti veš več o njihovem. Ko ti splet omogoča vse to - zakaj bi še sploh šel ven??? [caption id=“attachment_305” align=“aligncenter” width=“300” caption=“kaj je še novega???”][/caption] Ja, vsemu tem net-vzdrževalcem-prijateljstev manjka osebni stik. Barva glasu, mimika obraza, govorica telesa. Tega ni…ali pa je ponarejeno. In zato je dobro imeti prijatelje, ki niso vedno le na zaslonu! Za tiste vsakdanje neumnosti (nakup novih čevljev, previsok račun za hrano, neokusna hrana v gostišču,…) pa so FB, Twitter in ostali SUPER! In v bistvu sploh ne vem, če bi še imela to službo, če internet ne bi obstajal. Ne, mislim, da ne. In veliko nas je takih. Od nečesa pač moraš bit odvisen. In jaz sem od neta! Ok…pa čokolade :D In upam, da se poboljšam in se večkrat spravim na malico s sodelavci, v živo!

Comments

Matjaz — 2009-02-02 14:39:29

da ne bos s to juho pc polila :)

Jernej — 2009-02-03 15:41:59

hej, kako je tvoj Twitter naslov? Povezava na desni ne deluje! Moje je http://twitter.com/jernej

The M. — 2009-02-04 21:53:18

@Matjaž Juhca je pristala varno v želodcu :) @Jernej HVALA! Sem popravila naslov :P

Vesela jesen :)

Sat, 27 Sep 2008 17:55:52 +0200

Zakaj bi imeli le »veseli december«?! Zdaj je čas, ko se moramo spravljati v dobro voljo. Poletje je mimo, dnevi se krajšajo, vsi imajo majo manj energije… In na voljo imamo vse: trgatve, mošt, kostanj,….Zdaj bodo prijetni pikniki okrog ognja. Če se pa že to ne uresniči je pa še tono drugih malenkosti, ki človeka (no, predvsem žensko) osrečijo:

Manikura ali pedikura (končno ni mesečnih čakalnih vrst)
Iskanje najljubše zimske sladice (sladoleda smo že itak naveličane, puloverji znajo bit pa zeloooo prizanesljivi)
Pregled fotk z dopusta na deževen dan v družbi naj prijateljic
Sposobnost zlesti v ISTE zimske hlače kot lansko leto – solatke so se obrestovale
Nesposobnost zlesti v iste zimske hlače kot lani – jipi! Nakupovanje je tudi rekreacija!
Vroča kopel po čiščenju stanovanja
Najljubše serije spet na televiziji
Skakanje po lužah med nedeljskim sprehodom
Pogled v ogledalu in občutek, da znate res dobro poskrbeti zase
Pozornosti vaših najdražjih
…..in lahko bi šla v neskončnost.

Bistvo: ne pustite si vzeti veselja!!!