Knjige on mačkasi

Berem ne.

Sat, 08 Oct 2011 23:33:30 +0200

Vreme je popolno za jesen. Da, potrebno si je priznati, da poletja ni več. Odselilo se je nekam ob ekvator in prav rada bi mu sledila… Verjetno je res nehvaležno biti letni čas za poletjem. Za časom, ko so vsa dogajanja zunaj. Ko so dopusti. Ko se na veliko zabušava!

In v enem dnevu je prišla jesen. Ob spremljavi dežja. Dnevi, ko se dela. Ko res ni razloga, da bi se mi mudilo iz pisarne. Sprijaznjena z svojo usodo. Vsaj do februarja bom v tej hladni jesensko-zimski brozgi. Tisti jutranji pohod na hrib bom plačala z nahodom. Brrrr. Mraz je res najbolj znosen v majhnem stanovanju socialističnega bloka, pred 1.10.2011 (zdaj bodo vsi pazili na ogrevanje in je tako je izumrlo zadnje/edino tropsko okolje v Sloveniji).

Moj plan za te hladne dni: dvoranski športi in branje. Mogoče tečaj kleklanja ali pa francoščine. Uspeh obeh tečajev bi bilo zanimivo primerjati. ;) Začela sem pri branju. V bistvu sem samo nakazala, da bom brala. Kot hrček zbiram knjige. In celo kupila sem dve reviji. Niti ene revije nisem odprla. Revija = lepe platnice + slike + reklame + recept ali dva + 0! Ja, ok…ene imajo več trače, druge več mode, bla-bla. V grobem: kar je v revijah je bil že na internetu. In revije mi ni uspelo odpret in pregledat! Groza.

To jesen berem. Ne?! Še je čas…. :P

TVOJA! A samo na spletu ;)

Tue, 30 Aug 2011 05:16:41 +0200

… Rečem, to so torej slavni Emmijini nožni prsti na slavnih Emmijinih nogah s slavno Emmijino velikostjo čevlja 37. Obljubim, samo roko vam bom položil okrog ramen. Samo objem. Samo en poljub. Samo nekaj poljubov, nič več. Čisto nedolžnih poljubov. Emmi, vedeti moram, kakšen vonj imate. Vaš glas imam v ušesu, zdaj potrebujem vaš vonj v nosnicah. Čisto zares, Emmi, pridite k meni. Plačam taksi. Ne, tega nočete. Ni važno, kdo ga bo že plačal. Hochleitnergasse 17, Top 15. Pridite k meni! Ali pa naj jaz pridem k vam? Tudi k vam pridem. Samo enkrat povonjam. Samo enkrat poljubim. Brez seksa. Poročeni ste, žal! Nič seksa, obljubim. Bernhard, obljubim! Samo vašo kožo bi rad povonjal, Emmi. Nočem vedeti, kakšni ste videti. Ne bova prižgala luči. V temi bova. Samo nekaj poljubov, Emmi. Je to kaj slabega? Je to varanje? E-mail? Ali glas? Ali vonj? Ali poljub? Zdaj bi bil rad pri vas. Rad bi bil objet z vami. Samo eno noč preživel z Emmi. Zaprem oči. Ni mi treba vedeti, kakšna je videti. Samo vonjati in poljubljati in čutiti jo moram, čisto blizu. Smejim se od sreče. Je to varanje, Emmi? …

Odlomek iz knjige Daniela Glattauer -ja, Proti severnemu vetru.

Hm…zgornjo knjigo sem prebrala v dveh popoldnevih. Popolnoma po naključju. Ponujena mi je bila že večkrat. Češ, da mi bo kot ne-obsedenki všeč. In moj stalni odgovor, da nimam časa bi me skoraj stal dobre knjige. ;) V resnici sem le vmesna postaja do knjižnice. Nekako “taksist”, ki je bralcem ukradel nekaj ura in še sam prebral zadevico.

Bistvo knjige: prijateljstvo/romanca/ljubezen preko spleta. Kaj in koliko zaupamo človeku, ki ga v resnici ne poznamo. Kako neupravičeno varno se počutimo v tem okolju, da tujcem zaupamo več kot domačim. In o blazni navezanosti na tisk. Tisk v nabiralniku. Tisk, ki pomeni, da je nekdo mislil na nas in nam pisal. Glavna junakinja svojega dopisovalca spozna povsem po naključju. Vemo pa, da je načinov veliko več kot to…pri nas najbolj razširjen je Facebook. Ampak je drugače. Mi smo drugačni. Mi smo generacija “Picture or it Didn’t Happen”(fotka al se pa ni zgodilo).

Sama si ne predstavljam, da bi se tako navezala na fatamorgano. Si pa zelo dobro predstavljam takšno navezanost z nekom, ki ga poznam od prej. Imam zelo dobro prijateljico, (ne grozno) daleč stran, ki ji lahko vse zaupam. Tudi kakšne pikantne podrobnosti o moji osebnosti, ki bi lahko bile moralno oporečne. Ampak jo poznam. Vem kakšna je videti. Vsaj približno…dolgo se že nisva videli. In kadarkoli jo lahko pokličem. Tako, da na nek način razumem to net-prijatelsvo iz knjige.

Kar me bega pa je ljubezenski del. Če je vse skupaj samo tekst na ekranu…je to lahko varanje? Izmenjevanje telesnih tekočin je varanje - ni debata. Kaj pa izmenjava besed? Načeloma nisem ljubosumna (mora bit res dober razlog), ampak če bi bila na mestu moža glavne junakinje… Hm. Jasno je, da lahko imaš rad več ljudi. Torej je povsem mogoče, da tudi ljubiš več ljudi?! No, glede na moje delo - pošiljanje mailov zagotovo ni varanje. “Ljubezenska” navezanost na prejemnika mailov je pa že siva cona. Ali se pa motim?!

Vsekakor moram prebrati še naslednji del knjige ;)

Kaj berete?

Fri, 14 Jan 2011 21:44:01 +0100

Še berete? Knjige mislim. Ali je ta navada ostala v prejšnjem stoletju?! Jaz še berem. Sicer premalo, hkrati pa preveč lahke literature, a enostavno nimam energije za kaj več. In zdaj razmišljam kaj to pove o meni, razen očitnega - moji možgani so tako polni informaciji, da zvečer prenesejo le še neumnosti. Pogled na mojo nočno omarico je videti nekako takole:

In se zgrozim. Si obljubim, da si bom naslednjič sposodila nekakšno strokovno literaturo. Glede na rednost branja srčno upam, da bo to že letos ;) Nisem kriva, da so izumili mobilnike in kup aplikacij zanje ;) Ampak to še ni vse…pogled pade na sosednjo - omarico in vse mi je jasno!

Očitno nisem edina, ki ima rada lahke stvari. Za brat mislim. Priznajte, da je izbrana literatura zelo sorazmerna in v nekem pogledu povezana. No, zagotovo bo naslednja knjiga strokovna. Iskala jo bom na oddelku psihologije ;D

Comments

The M. — 2011-01-16 08:50:42

Saj kriminalke tudi uvrščam med lahko literaturo, sam gledam preveč krimi TV nanizank. V času šolanja pa…to je že leeeeeta nazaj. Nič, bo treba nazaj v šolo ;)

Spela — 2011-01-14 22:22:03

Zakaj točno bi pa morala bit strokovna? Če hočeš napenjat možgane, si sposodi kriminalko ;) Mah…strokovnih si prebrala pomoje dovolj v času šolanja. Pa vse kar te zanima najdeš na netu ;)

Nova Osrednja knjižnica Celje

Fri, 26 Mar 2010 06:00:51 +0100

Končno sem si ogledala prenovljeno knjižnico v Celju. Zdaj oddelki niso več razdrobljeni po mestu, ampak so vsi v isti zgradbi. Spremenjen je tudi način iskanja knjig. Zdaj so uvedli odprti sistem. Sprehajaš se med knjigami in izbereš želeno. Vhod so razširili s stopniščem, ki spremlja skoraj celotno dolžino knjižnice. Pritličje zgradbe ima velik del namenjen kavarnici. Stoli s pogledom na nabrežje Savinje so že, a to je tudi skoraj vse ;) Ob vstopu skozi vrata je izposoja. Torej vam ni treba daleč, če želite knjigo le vrniti. Po nekaj stopnicah (malce je dvignjeno) se začne oddelek leposlovja s splošnimi romani, poezijo, dramatiko in nočno moro šolarjev - obveznim branjem. Po zelo modernih stopnicah se razkrije prvo nadstropje. To je nadgrajeno s fotokopirnico na prehodu. Na eno stran se nadaljuje oddelek leposlovja z zgodovinskimi, kriminalnimi, ZF romani, potopisi in zbranimi deli, na drugi strani pa se prične strokovno gradivo. Strokovno gradivo zaseda tudi velik del drugega nadstropja (to je tisto številčeno od 1 do 9, saj se spomnite z gledališkega). Poleg je domoznanski oddelek. Tretje nadstropje pa se je zdelo dovolj mirno za čitalnico. Ta je relativno majhna in urejena v polkrogu. Večinski del zasedajo omare s periodičnimi časopisi. Zadnje, a najnižje je otroški oddelek. Skrili so ga v klet. Ta del je še najbolj domač in predvsem barvit. Prostor je manjši, strop nižji in na sredini ima zunanjo oazo z drevesom (s steklom ograjeno drevo, ki gleda v nebo). [nggallery id=18] Moj vtis: morda so izbrali kanček preveč moderno strukturo. Zelo skladno z novo tržnico, ki ne samo deluje hladno, ampak takšna tudi je! Kaj bi spremenila pri OKC?

očistila bi okna, saj nudi sanjske razglede,
dodala bi kakšne udobne stole - velike in puhaste (prostora je dovolj)
čim prej bi uredila kavarnico

Najbolj všečno pri novi knjižnici:

prostornost,
prijazne knjižničarke,
velikanske steklene površine na prehodu,
dvigalo (končno).

No, rezultat mojega obiska je bil zajeten kup knjig. Pisanih, lepih, zabavnih. Sem vam že rekla, da knjige sodim po platnicah?!? Sem se pa potrudila in vzela eno po nasvetu prijateljice ;)

Comments

Mum — 2010-03-26 12:07:34

No, moja kolegica Simona pravi, da je opis naše knjižnice za čisto petko. Ali vsaj objavo v Novem tedniku… Tudi kritika šteje, jasno. Takšne uporabnike si želimo.

Tanja — 2010-04-04 13:01:48

hm, ko pa rabiš točno določeno knjigo, pa imaš zelo malo časa, jo je pa skoraj nemogoče najti… :( Knjižničarke so pa tudi tako zaposlene in ne iščejo namesto tebe. Mogoče bo drugi ali tretji obisk knjižnice pustil boljši vtis ;)

The M. — 2010-04-04 21:23:44

A res? Po moje se še sami ne znajdejo najboljš…zdaj je vse takooo raztegnjeno :P

Knjigarna vrečk ValenovaK

Tue, 31 Mar 2009 19:45:25 +0200

Zelo rada imam knjige. Kljub temu, da živimo v dobi hitre hrane, hitrega dela, hitre komunikacije, … se rada uležem na posteljo in berem. V miru in tišini (vsaj kadar sama ne crkujem od smeha med branjem ;D). Najraje imam knjige, ki me nasmejijo ali česa naučijo. Ali pa imajo lepe slike krajev kjer še nisem bila ;) Do sedaj najbolj izviren »začetek« knjige pa je bil na vrečki! ;)

Comments

M&M — 2009-04-01 13:29:56

izvirno res :) hjao, nazadnje mi je prišla pod roke knjiga Na visokih petah. Ej, mrčkala sem skor zraven. Od smeha :)

The M. — 2009-04-01 15:23:52

Hmmm…zelo znan naslov, a mislim, da še nisem prebrala. Zdajle berem dve zabavni knjigi…več naenkrat pa ne gre. Ju bom dodala na seznam, ko ju pokončam :)Pol pa na Visoke pete!

Kulturni dan

Sun, 08 Feb 2009 18:05:26 +0100

Danes je praznik. Žal na nedeljo, ki je že tako dela prost dan (za večino). In zato morda letos malce pozabljen (2010 bo bolje :D). In na našega velikega pesnika (in še kaj…) pa res ne smemo kar pozabiti.

Leta 1849 je v Kranju umrl največji slovenski pesnik France Prešeren.

Rodil se je 3. decembra 1800 v Vrbi. Šolal se je v Ribnici in Ljubljani, pravo pa je študiral na Dunaju. Odvetnik v Kranju je postal šele dve leti pred smrtjo. Prvo pesem Dekletam je objavil v časopisu Illyrisches Blat leta 1827. Rokopise, ki jih je dal v oceno Kopitarju, je razen štirih izjem zažgal. Napisal je Sonetni venec, Krst pri Savici, Sonete nesreče in številne druge pesniške stvaritve. Premišljeno zgrajena zbirka Poezije, ki je izšla decembra 1846 z letnico 1847, predstavlja prvo umetnostno dozorelo in evropsko primerljivo delo slovenske poezije. Prešeren je tudi prevajal, zlasti Burgerja, Byrona, Kornerja, Mickiewicza in Gruna. (vir: www.rtvslo.si)

In zato je danes dan, ko bi lahko vsak vzel knjigo v roke in prebral stran ali dve. Tisti, ki se danes odpravljate v gledališče pa veljate že za prave kulturnike ;)

Comments

Spela — 2009-02-08 18:15:53

Kaj pa če smo sam kako zadevo narisali? To je tudi umetnost :D A velja?

The M. — 2009-02-08 18:30:10

Seveda velja! :) Le predstavi nam svojo umetnijo :)

Spela — 2009-02-08 21:31:14

Sem že ;)

Tisti dnevi o katerih NE govorijo v reklamah.

Sun, 28 Sep 2008 06:15:52 +0200

Včasih imam dna, ko ne vem kaj bi sama s seboj. Pa ni ravno, da bi imela dolge ure prostega časa. Ena čudna novica med jutranjim poslušanjem radia in predolgo razmišljanje o tem…kam gremo, zakaj smo tu, i.t.d. Hm…pa grem pač do knjižnice po novo knjigo, ki bo spet žalostno čakala na nočni omarici na mojo pozornost. Mogoče bi ji bila kaj bol naklonjena, če bi bili več noči sami….a se ne pritožujem. J In kadar knjiga na takšen dan ni dovolj, si zapišem misli, ki me begajo. Bi rekla, da v lep, ročno izvezen blokec, a bi lagala. Izdam jih prijatelju brez katerega sem kot bi mi manjkal en ud. Svojemu mobilniku. Pa tako sem nasprotovala tej tehnologiji 10 let nazaj…to je pa že tretja zgodba. ;)