Lenoba on mačkasi

Šentjur - not able park, no?!

Wed, 30 Oct 2013 07:12:45 +0100

Butalci! Nekaterim res ni jasno kaj pomenijo črtne označbe na tleh. Verjamem, da imajo ljudje težave na cesti med vožnjo, ko je treba zadeti sredino voznega pasu in hkrati opazovati prometno signalizacijo, pešce, motoriste, kolesarje, mobilnik (žal vedno več ljudi buli v gsm, namesto na cesto),… V glavnem, priznajmo si: vožnja je mini multitasking akcija. Parkiranje pa ne!!!

Tudi če parkirate v najbolj zasedeni parkirni hiši, boste tisti trenutek (ali pet trenutkov - da, tudi meni se zgodi) počeli samo to. Uspelo vam bo. Zagotovo.

Žal nekateri ne zaupajo v svoje sposobnosti in parkirajo po sistemu “kamor pade, pade”. Ok.

Je dovolj prostora. Slab izgovor. Na praznih parkiriščih na drugem koncu sveta ljudje svoj avto postavijo na pravilno mesto. Pa imajo nepremirljivo več prostora kot Slovenija!

“Takoj bom nazaj,” princip je sprejemljiv le, če nekdo čaka v avtu ZA VOLANOM in je toliko fleksibilen, da bo avto umaknil.

Ne vem kaj bi še lahko navedla kot izgovor. VIP stanke imajo itak šoferja/ne nakupujejo same.

Še to. Na ta dan ni bilo snega, neurja, mraza, pripeke, dežja (mokro je od jutra), vetra, … Noben avto ni imel oznake za invalide. V nobenem ni bil pripet otroški sedež. In po tistem, ko sem jih obvozila, parkirala na označeno mesto in opravila nakup, so bili še vsi ma enakih položajih. Takrat sem jih slikala. In odšla. Morda še danes stojijo nekje nerazvrščeni kot pozabljene igrače.

Zimske ceste

Thu, 17 Jan 2013 04:29:26 +0100

Sneg. Drobne snežinke. Mraz. Zima. Tako zelo ste si želeli zime. Prosili zanjo ves december. Tako, vaše želje so bile uslišane! Snega polna skleda. A to spet ni ok. Ceste in parkirišča niso čista kot sredi poletja. Vožnja z avtomobilom postaja doživetje. Za pot od točke A do točke B je potrebno skoraj 2-krat toliko časa. Je pa sneg.

Lahko bi se veselili, da se vam je uresničila želja. Si vzeli kakšno uro več časa in sami očistili parkirišče pred blokom. Ali pa bi iz kupov snega sestavljali snežake, igluje, gradove. In bi veselo pomahali cestarjem, ki prestrašeno vozijo mimo z mislijo, da jih vsi sovražijo, ker so spet prepozni. Neeeeeee, nikakor. Lažje je doma s kavča gledati ven in se razburjati, da ne morete z avtom v slab kilometer oddaljeno trgovino po tisto majčko/sok/nekaj. Ker peš se v tej dobi res ne gre.

Poznate rek: “Be careful what you wish for, it might come true.”

Lep pozdrav od tiste, ki RES ne mara zimskega časa, a se vseeno zabava ob kidanju snega in vožnji po praznih parkiriščih (je potrebno vadit reakcije avtomobila, da si kasneje pripravljen).

Udobno je najlažje.

Sun, 16 Sep 2012 07:22:25 +0200

Udobno je mehko. Praviloma je toplo. Lahko diši. Ali pa je sladko. Vedno pa prija. Pri udobju ni napora. Ni truda. In ni dosežka! Odpade torej občutek ponosa na samega sebe. In če ni drugih pozitivnih občutkov pač povečuješ občutek udobja. Zaključek poletja je idealen izgovor za maraton udobja. NE! Premakni se. Občutka udobja ne moreš hraniti (včasih tudi dobesedno) do neskončnosti. In ko prideš do meje je občutek ravno nasproten!

Ne vem kaj koga motivira, da se potrudi ZASE. Praviloma so to skrajnosti (napotki zdravnikov), opustitve neke navade (recimo kajenja), moda (bio-eko obsesije) ali pa želja po popolnem videzu (ne nujno zdravem). Mene preganjajo neskončne zaloge energije (izvor je še do danes neznan, sumim sladkarije). Pač potrebujete nekaj, da vas spravi iz sedenja v tek ali hojo…lahko tudi čiščenje stanovanja. Samo ne bodite cmere za poletjem. Ne jočite, da je pa zdaj preveč hladno. Poletje je bilo pa hudo prevroče. In zima bo temna. Vsi vemo, da ni težko najti izgovor za udobje (ni vremena, ni časa, ni družbe, ni energije).

Tudi meni se kak dan ne da it v hrib. Ampak vseeno zlezem gor. Ali pa vsaj gonim eliptik pred televizijo. Zaradi občutka kasneje. Prekaša vse občutke udobja skupaj. Še stres se skrije. Nikakor mi ne verjemite na besedo, poizkusite sami :)