Ljubezen on mačkasi

Moji lepi zokni!

Sun, 30 Oct 2011 20:36:49 +0100

A poznate tisto zgodbo, da so gospodinjska opravila ženska domena? Ne?! Srečnice. Ne berite naprej! ;) Ostale pa…

Prej se je moj moški spomnil it zlagat nogavice. Razlog za ta dogodek je popolnoma neznan, žal. Takšni dogodki so pri nas redki, pa šla aktivno opazovat (beri: pomagat, ker drugače ženske ne znamo, to nam je v naravi). Super. Sva se nasmejala do…

Ja, Tommy Hilfiger nogavice so bile “uničene”. Vsaj ena, ki je imela toplo srečanje s sušilnim strojem (njega sumim, ja). Meni se zdi to popolnoma naravna posledica procesa čiščenja oblačil, moj ni videti tako srečen. Sploh, ko ugotovi, da sta dva para nogavic doživela to usodo. Tega pa že ne gre kar pozabiti! Ni se mogel kar strinjati, da se to pač zgodi.

Kako lahko “okrutna ženska roka” vrže nogavice z vsebnostjo volne v sušilni stroj??? Kako? PREPROSTO! Po delovnem tednu pride vikend, čas za čiščenje, pospravljanje in pranje (ne, ni tako hudo, ampak je nekaj dela). In sestava koša s perilom je zelo pisana. Kljub temu, da je mogoče ločevanje pisanega od belega že pri odmetavanj… je to kot pri smeteh. Če ti ne grozijo s kaznijo vržeš smet v najbližji koš. Se ne pritožujem, samo, da je v košu!

In potem se vsebina koša izprazni. Sledi sortiranje, kjer se lahko že pojavi napakica. Med vsem so kupi kepic. Črni, belih, pisanih kepic. Te kepice so nogavice. In odvisno od mojega časa in volje je koliko teh kepic poravnam predenj letijo v stroj. Tukaj lahko pride do druge napake, saj so zadeve nerazpoznavne. Pozimi je po pranju potrebno ponovno sortiranje. Na stvari, ki smejo v sušilni stroj in tiste, ki bi tam postale primerne za otroke. Ponovno: čas + volja. Tukaj se lahko kakšna kepica skrije v žep stare trenerke ali v majico. In ponovno pridemo do pomanjšane verzije nogavice. Mimogrede: imam prijateljico, ki vsa oblačila, ko jih jemlje iz stroja zlaga v košaro predenj jih gre obešat. Njej se to ne more zgoditi :P

No, vidite. Možnosti za enak rezultat je več, vsaj 3. Še vedno pa je končni produkt nosljiv in nasledjič gre v posebno obdelavo pač večji brat ;)

Zdaj pa v imenu vseh žensk, ki so zaprale, zalikale, pomanjšale ali kako drugače spremenile videz oblačil med procesom čiščenja: UPS!

Ja, nič več kot to. Ni bilo nalašč, a pri tako majhnih zadevah obstaja verjetnost, da se bo ponovilo. Seveda lahko moški za vse poskrbite sami in do teh napak nikoli in nikdar ne bo prišlo….. nja…to je pa znanstvena fantastika za ženske ;)

P.s. : dragi tebe imam zelo rada, za nogavice mi je pa vseeno :P

Lovesong - Adele

Thu, 23 Jun 2011 07:06:19 +0200

Whenever I’m alone with you You make me feel like I am home again Whenever I’m alone with you You make me feel like I am whole again Whenever I’m alone with you You make me feel like I am young again Whenever I’m alone with you You make me feel like I am fun again However far away I will always love you However long I stay I will always love you Whatever words I say I will always love you I will always love you…

Ljubljana pred 8.2.

Mon, 07 Feb 2011 21:37:31 +0100

Danes sem se sprehajala ob Ljubljanici, brez cilja ali namena. Tako kot je najlepše! Preko vseh mostov :) Toplo, gneča, sončno, glasno in veselo. Vsi navdušeni ob pomladnem dnevu in v pričakovanju jutrišnjega kulturnega praznika. Eni so morda začeli praznovati malce prezgodaj in malce preveč ;)

Mesarski most in ključavnice

Fri, 03 Sep 2010 14:31:40 +0200

Ljubljana se res spreminja v velemesto… Po “novem” ima še kraj za priseganje večne ljubezni. No, bolj za zavarovanje ljubezni, ki naj bi večno držala. Mislim na Mesarski most. Na njem že visi nekaj ključavnic zaljubljencev, ki upajo na večno srečo. Romantično ali nepotrebna teža na mostu?!? Ne vem. Odvisno od dneva. Običaj pa izhaja iz Italije…ravno dovolj blizu, da greste in obesite svojo ključavnico na “originalen most” za zaklepanje ključavnic. Potem mi pa sporočite kako je delovalo ;)

Castro San Francisco

Tue, 23 Feb 2010 16:03:31 +0100

Pri nas je ponovno aktualna tema kaj homoseksualno usmerjene osebe smejo in kaj ne. Ne bom dodala še svojega piskrčka…ali pa samo malo. Mene geji in lezbijke ne motijo, daleč od tega. V bistu mi je vseeno za spolno usmerjenost ljudi (dokler se ustavi pri odraslih ženskah oz. moških). Sem pa mnenja, da je razlika med normalnim in naravnim. In dam prav naravi, ker samo ona lahko regulira naš obstoj (čeprav se trudimo to spremeniti). Castro je znamenita soseska v centru San Francisca kjer je lepo biti gej ;) Tukaj je to že skoraj ne-napisano pravilo. In tudi turistom nam je bilo lepo stopiti v to ulico. Vsi so sproščeni in se zabavajo. Hja…našli so si konec kjer imajo mir :P Seveda smo zavili v bližnji Starbucks in v celem lokalu sva bili dve ženski :D Kaj si ja nor!? Gora moških in popoln mir pred njimi - sanjsko :) Pa še prijazni so. Bi si mislila, da bi se jih dalo vprašati kje se dobi najbolj ugodne torbice. Potem pa vidiš nekaj parčkov in hitro ugotoviš, da geji niso kot v filmih: hihitajoči, suhceni in pisani modni obsedenci. So čist normalni tipi, ki imajo pač radi tipe. Jaz jim ne zamerim, tudi jaz jih imam raje. ;) No, sprehod po ulici že naredite, če boste v tistih koncih…videli boste trgovine v stilu: Psi so novi otroci, Vroč piškotek, Ročno delo, …Malo smeha mora bit ;)

Dogodivščine iz preteklosti

Sun, 22 Nov 2009 22:38:29 +0100

Vse jih imamo. Tudi oni jih imajo. Vprašanje je le kdo jih izda več ;) O čem govorim? O vseh tistih zabavnih zgodbicah s katerimi smo do solza nasmejale najboljše prijateljice. O osvajalskih spodrsljajih. Tistem čudnem tipu iz lokala. Kako se je oni po nesreči zaklenil ven, ker je med odhajanjem govoril z nami po telefonu. Ali kako sta se spoznala - ko je prisegla, da res ni njen tip moškega. O tem, da mu je izgubila psa. Da tistih bolj “sočnih” dogodivščin ne omenjam. Seveda jih imamo vsi. Vsi tako ali drugače preživimo “študentska leta” (tudi tisti, ki sploh ne redo študirat). ;D

In potem se umirimo. Najdemo partnerja. Smo srečne. Vsaj večino časa :P Ženske pač stalno želimo kaj spremeniti. No, to lahko napišem lepše….tako bolj za moško publiko: “Ženske smo nagnjene k popolnosti in iz vsakega moškega želimo narediti vladarja sveta.” (O nesporazumin in prepirih zaradi različnih pogledov na našo “pomoč” zdaj ne bom pisala). Kje sem že ostala??? Aha! Imamo moškega in smo srečne.

Sprehajamo se po Mariboru (ali kateri kraj vam že pač pade na pamet) in se spomnimo na eno zelo smešno dogodivščino. Pri sebi se malo zahihitamo. Ampak (očitno) toliko na glas, da nas tudi partner sliši in zasliši čemu tak skrivnosten nasmešek. Moja reakcija vam je itak že jasna, toliko me že poznate. V pol smehu povem zgodbo kako me je oni osvajal in po nesreči pahnil z meter visoke ograje, da sem kraljevsko telebnila na hrbet. Jasno, da nisem imela tam kaj iskati, ampak včasih me zagrabi počet neumnosti. Zgodilo se mi ni nič. In ko sem zagledala nad sabo prestrašen obraz (takšen kot bi bila merva ali bi me pol manjkalo) me je zvilo od smeha. In to je eden tistih neumestnih trenutkov, ki se jih spomniš. So ti večno smešni. Težava pa nastane, če so smešni samo tebi :P In te po končani anekdoti partner samo nemo gleda. Huh. Neprijetno.

Saj bi vas vprašala koliko in kaj poveste ve. Pa mi je že v naprej jasno, da na to objavo ne bo komentarjev ;) Tudi moj “dogodek” je izmišljen. Me pa vseeno zanima koliko upate zaupati….jaz nikoli ne vem kje je zdrava meja in včasih povem preveč. Pa saj to se pričakuje od ljudi, ki javno pišejo svoj dnevnik mar ne?!? :P

If I was a boy (Beyonce)

Thu, 28 May 2009 20:57:50 +0200

If I were a boy Even just for a day I’d roll outta bed in the morning And throw on what I wanted then go Drink beer with the guys And chase after girls I’d kick it with who I wated And I’d never get confronted for it. Cause they’d stick up for me.

If I were a boy I think I could understand How it feels to love a girl I swear I’d be a better man. I’d listen to her Cause I know how it hurts When you lose the one you wanted Cause he’s taken you for granted And everything you had got destroyed

If I were a boy I could turn off my phone Tell evveryone it’s broken So they’d think that I was sleepin’ alone I’d put myself first And make the rules as I go Cause I know that she’d be faithful Waitin’ for me to come home

It’s a little too late for you to come back Say its just a mistake Think I’d forgive you like that If you thought I would wait for you You thought wrong

But you’re just a boy You don’t understand Yeah you don’t understand How it feels to love a girl someday You wish you were a better man You don’t listen to her You don’t care how it hurts Until you lose the one you wanted Cause you’ve taken her for granted And everything you have got destroyed But you’re just a boy

Comments

Eva — 2009-05-31 17:11:29

Točn takega kačjega pastirja sem danes vidla mrtvega na sprehodu :(

The M. — 2009-06-01 21:55:55

Res? :( Ta je zašel v pekarno in bi ga čakala enaka usoda, če ga ne bi jaz ujela in odnesla ven :P Ne vem zakaj se jih ljudje bojijo :P

Beyonce - Halo

Mon, 25 May 2009 23:19:32 +0200

Remember those walls I built Well baby they tumbling down And they didn’t even put up a fight They didn’t even make a sound I found a way to let you in But I never really had a doubt Standing in the light of your halo I got my angel now…

It’s like I’ve been awakened Every rule I had you breaking It’s the risk that I’m taking I ain’t never gonna shut you out Everywhere I’m looking now I’m surrounded by your embrace Baby I can see your halo You know you’re my saving grace You’re everything I need and more It’s written all over your face Baby I can feel your halo Pray it won’t fade away!

Hit me like a ray of sun Burning through my darkest night You’re the only one that I want Think I’m addicted to your light I swore I’d never fall again But this don’t even feel like falling Gravity can’t forget So pull me to the ground again…

Varnost proti razburljivosti

Sat, 09 May 2009 09:15:15 +0200

Včasih smo v precepu. Bi raje toljeni sir ali kislo smetano? Paradižinovo mezgo ali majonezo? Ržen kruh ali koruznega? Ampak…a je to res pomembno?!? Nimam pojma. Po moje je odvisno od okusa. Izbereš kar se ti zdi bolj dobro. Pri odnosih pa je bolj komplicirano. Ja lahko izbereš ker je bolj dobro, vendar to ni vedno tudi najboljše zate. Eno je razsodnost, drugo so čustva. Razum in srce. In ta dva sta zelo redko usklajena.In tu se začnejo težave. Kaj, kdaj, kako, s kom … ? In včasih se pustimo zapeljati še trenutnim nagnjenjem. Kar se lahko zelooo dobro konča….ali pa je obsojeno na večno skrivnost. Postane okostnjak v omari za katerega upaš, da se čim prej upepeli. Pustimo to. Težko pa je najti pravo pot, ko enkrat zaideš. Lahko se zgodi, da ostaneš v temi….ali pa najdeš bližnico. V vsakem primeru nekje nekaj zamujaš. Takšno je življenje - zahteva odločitve - ne moreš imeti vsega.In se odločiš: ostaneš na varni poti ali greš izzivom naproti. Jaz imam rada izzive, a me vodi predvsem razum. Rada imam še neprehojene poti, a ne maram skrivnosti. Zelo težko zaupam in lahko mi je zaupati. Nekako sem na obeh straneh. In ko sem v precepu??? Če ni res velika in dobra čokolada zmaga razum :D Nekje sem nekoč prebrala: “Nova metla dobro pometa, a stara pozna kotičke.” V vsem tem pa je nekaj dobrega: vedno imaš sebe in če si dober do ostalih je to zelo veliko! :)

Zahvalni dan prijateljicam in prijateljem

Tue, 21 Apr 2009 23:40:48 +0200

Načeloma ne maram, če se me ne upošteva. Ok. Sploh ne maram, če se me ne upošteva. Mislim na stvari, ki se tičejo mene in na katere se mi zdi (kot se je dokazalo), da imam vpliv.

Spet sem dan starejša…Ok. Okroglo leto. Nisem pametnejša, nisem lepša, nisem bolj samozavestna…na sploh nič novega razen, da sem zaposlena in odcepljena od maminega krila. ;)

Sem pa bogatejša. Ne, za denar ampak za nekaj veliko boljšega. Bogatejša sem za spoznanje. Da imam okrog sebe prekrasne ljudi, ki me imajo radi in me cenijo (ok, ne upoštevajo me vedno, a to bo druga zgodba).

In zaradi teh ljudi…no, VAS… je bil moj dan prečudovit. Vesela sem, da imam prijatelje, ki se spomnijo name, čeprav se nismo videli že celo večnost, ali so se odselili zelo daleč, ali smo tako zelo spremenili svoje načine življenja, da se ne vidimo več toliko, ali smo si ustvarili razdaljo zaradi neumnih prepirov, ali tisti ki se ne uspejo odtrgati od dela in seveda tisti, ki me že kakšno desetletje spremljajo me bodrijo, če sem žalostna in se veselijo z menoj. Obožujem svoje prijatelje!!!

Rada bi vam vsem rekla HVALA, da lahko delim z vami kanček svojega bivanja. Tako ali drugače. Ne želim vas vseh imenovati, a vem, da se najdete (A., babi., B., B., D., E., J., K., M., M., mum, P., S., S., S., T., T., T., U., U., Ž.). Hvala prekrasnim sodelavcem (vaši podatki so itak na netu). :P . Hvala vsem “sorodnikom”. Hvala vsem.

Čudovit dan je bil. In poskrbeli ste, da si ga zapomnim…na zelo praktične načine.

Bila je velika, a tako dobra, da je ni več. Lažem drobcen konček je še v hladilniku za po večernem hribolazenju. Jah, moram testirat nove pohodne čevlje ;)

Hvala za vse zeleno! In za rožice :) Bom res pazila, da bodo lepšale čim več mojih dni.

Najbolj me je nasmejalo (in zaskrbelo) spodnje darilo. Fantje, men bodo izpit vzeli :D

Bilo je še kup prikupnih sporočil. Najbolj izvirno je bilo tisto; da v sms-u ni prostora in da mi bo čestitano v živo, ker je voščilo na treh straneh. Najljubše pa, da sem starejša le na papirju, po videzu pa enaka kot par let nazaj. Najbolj ljubeče pa… no, saj veste ;) LoL Hvala za vse poljubčke. Ene ste bile res radodarne….ampak ste vezane! Think of that! Razen, če vsi postanemo malo bolj družabni ;) Bi bilo treba fante vprašat ;) Joke! Raje ne, ker bi bili takoj za…potem bi pa imele težave :P Upam, da vam vse to dobro lahko kdaj povrnem! :* :* :*

Comments

mala — 2009-04-22 09:11:39

rafaelo pa si že zmazala, ne? :-)

mala — 2009-04-22 09:12:27

Ej, keri B. sem jaz, prvi al drugi? :-)

The M. — 2009-04-22 11:29:17

Mala moja…dva rafaela sta še v predalu. Kateri B. si? Bodi vesela, da nisi babi :P Hehehehehehehe :)

D. — 2009-04-22 12:06:15

Tisto na drugi sliki bo vsako leto večje in drugačno…sprejmeš podkupnino?

The M. — 2009-04-22 12:51:12

@D. Nikakor! Nisem podkupljiva. :P Grem pa vedno v smer kjer je dobra hrana :) Tako, da velja ;)

The M. — 2009-04-25 20:25:28

Hvala za čestitke tudi vsem zamudnicam in zamudniku :)

"Naši" moderni fantje (strokovno: čustveno nedostopni urbani samci)

Mon, 19 Jan 2009 18:35:47 +0100

Ženske veljamo za nežnejši spol. Ok. Smo manjše, lažje (let’s hope so ;D), mehkejše, šibkejše, večkrat zbolimo, čustveno reagiramo, večkrat se poškodujemo,…tako dalje. Skratka smo bolj “nežne”. Pa je temu vedno tako?! Včasih se mi zdi, da na področju čustev za nežnejši spol veljajo moški. Že v srednji šoli pri psihologiji smo izvedeli, da imajo ženske višji bolečinski prag. Ja, saj ga moramo imeti. Pomislite samo na neprijeten PMS ali porod. To je že narava poskrbela za nas. Smo bolj čustvene. Hitreje se razjezimo, zamerimo, planemo v jok. Hm, ampak temu sledi najprej klepet s prijateljicami, mamami, brati, na koncu še s krivcem našega neuravnovešenega čustvenega stanja. In po toliko govorjenja, ko že ves svet ve kako nam je hudo, ker nas je fant prevaral, prijateljica izdala ali otrok okradel, se poberemo. Da, slaba izkušnja, gremo naprej. Oprostimo. Damo možnost drugemu moškemu, najdemo še boljšo prijateljico, povrnemo si upanje v naraščaj. In svet je lepši. Solze pomagajo in čas zaceli rane. Takšna je ženska rešitev. Pri moških je drugače. Če so prevarani bi tekmeca pretepli. Če jih izda prijatelj bi ga najraje “na gobec. Če otrok ni pridem mu odvzamejo vse bonuse (igrače, sladkarije,…). Ne žalujejo. Neposredno se lotijo reševanja problema. In ga rešijo. Takoj. A sami utrpijo posledice. Ne potožijo niti najboljšemu prijatelju kako grozno se počutijo, če jih je zapustila punca in da ne vedo kako naprej. Kvečjemu priredijo “moški večer”. S svojimi mislimi ostanejo sami. In potem se naša svetova združita. Vedno več moških je nezaupljivih zaradi preteklih razočaranj… Žena je imela 3 ljubimce v petih letih poroke. Prva punca ga je zapustila zaradi fanta z motorjem. Ženska, ki jo je šele začel spoznavat se mu je posmehovala, ko ga je videla v kopalkah. Najbolj luštna bejba v lokalu ga je grdo zavrnila pred vsemi prijatelji. Kakorkoli. To žensko izbrišejo iz življenja kot da je nikoli ni bilo. Spoznajo novo. Wow. Popolna je. Sanjska ženska. Vse naredi prav, simpatična je, postavna, zabavna, razumevajoča, polna ljubezni. In moški bi zelo rad bil z njo, če ga ne bi bilo strah, da mu bo zlomila srce kot “nikoli več ne bom izrekel njenega imena”. In tako ostane sam. Vsako naslednjo “popolno” partnerko zavrne, ker še ni prebolel stare “zavrnitve” ali pa se zabava z “nepravimi”, ker ga te ne ogrožajo. Punce: pazite se teh čustveno nedostopnih fantov. Ponavadi so zelo pozorni, prijazni, topli, zgovorni, ustrežljivi, … Vse kar vam dejansko lahko obljubijo je nekaj lepih trenutkov in potem bodo zbežali saj se bodo bali navezati na vas. Tisti bolj pogumni vam bodo razložili zakaj odhajajo, ostali pa bodo le odšli, ve pa se boste spraševale kaj ste naredile narobe. Popolnoma nič. Ostanite kot ste. In ne počnite stvari za katere ne želite, da bi jih kdo počel vam ;)

Jeza

Wed, 14 Jan 2009 22:57:29 +0100

Težko me je spravit do stanja »jezna za pop**«. In so ljudje na katere ne morem biti dolgo jezna. Tistemu niti ne bi rekla jeza. Bolj nejevoljnost. Ponavadi je to zato, ker do teh ljudi ne čutim dosti. Zakaj bi se jezila na nekoga, ki mi ni blizu. Ampak res. Raje uživam v nekaj prijetnih trenutkih, zabavah, šopingih,… res si ne bi želela tega pokvariti z jezo. Torej, ne bo vam uspelo! Krasen dan je..ni vsak vreden moje jeze. :)

FB

Sat, 13 Dec 2008 09:00:32 +0100

Neeeee…ne mislim FaceBook. Mislim na prijatelje iz izključno enega razloga, popolnoma fiziološke narave. Srečaš moškega, ki je popolnoma neprimeren zate, vendar te tako privlači (morda ravno zato, ker si ga prepoveš), da veš da se bo zgodilo. In se. Pa spita skupaj..prvič…in drugič…in se to vleče dva meseca ali tri. Eden se naveliča, drugi se zaljubi. Težava. Pa saj to vemo že na vsem začetku. Izid teh »razmerji« je v zelooooo redkih primerih pozitiven. Torej naredimo to iz upanja, po resni zvezi, iz potrebe ali zgolj zaradi neumne radovednosti? Pri meni je verjetno to zadnje: kaj bo, če bo. To pa nikakor ni dobro vodilo za začetek zveze. :P

Comments

ž — 2008-12-17 12:55:37

čaki mal - sej FB ni zveza, je zgolj občasno sporazumno poteševanje živalskih potreb po naskakovanju! je pa res, da se slej kot prej zakomlicira na eni strani…in zadeva se konča kako to preprečiti - čim bolj rekdo naskakovanje in nič drugega…nič stiskanja ob gledanju filmov, prijetnih debat ob romantičnih večerjah, dolgih pogovorov pozno v noč…! ker drugače…pa vsi vemo kaj se zgodi…jst te mam pa rad/rada in dolga tišina, ki zapoveduje da tudi ti potrdiš, da si razvil neka čustva do naskakujoče/ga…ti pa samo izbuljene oči in “hvala za sodelovanje” pa gasa domov :P lp

The Mexican (2001)

Wed, 12 Nov 2008 10:13:50 +0100

Leroy: A lot of people are under the impression that you get to choose who you love. ****

NEVARNA RAZMERJA

Fri, 07 Nov 2008 22:09:14 +0100

Tema knjig, filmov, življenja. In počasi tudi sama ugotavljam, da je morala biti vsaj kakšna malenkost (če že ne vse) napisana na podlagi resničnih zgodb. Skrbi me le, da se vse končajo nesrečno. Včeraj sem obiskala prelep del naše dežele, poln mistike in pripovedk. Rakek, Cerknico,…kraje kjer so glavni junaki izginil…požrla jih je zemlja. In vse zgodbe so govorile o ljubezni, lepoti, bogastvu…končale so se z prevarami, prekletstvi, pogubo.

In potem razmišljam. Ja, razmerja so nevarna. Sploh takšna kot smo jih vajeni. Z eno osebo, ki nam je vse in smo ji mi vse. Grozno je če jo izgubiš….ne glede na razlog. In potem se začne matematika: nevarno je imeti samo enega tipa. Kaj, če se mu kaj zgodi?! Torej jih bi moglo biti več? Kar cel šopek. To bi vzelo ogromno časa! Zmanjšalo bi pa tveganje izgube. Prav tako bi se zmanjšala navezanost na eno samo osebo. Več ljudi ima več različnih dobrih lastnosti, torej zadovolji več potreb. Hmmm… več ljudi pa ne pomeni, da si manj sam, ko koga potrebuješ. Verjetno bi manjkala bližina in intima, ki si jo deliš z eno osebo.

Pa vendar mi ne gre iz glave kako nevarno je imeti enega tipa! Ki ti je vse in največ. Če odštejem strah izgube, ostane še strah pred manj vrednostjo. Pa nimam težav s samozavestjo….no, vsaj večino časa ne. ;) Težko je biti nekomu vse. Težko je vedno vedeti ali čutiti kaj oseba nasproti tebe želi, pričakuje, upa. Še hujše pa je to vedeti in biti nesposoben to dati. In potem opazovati kako nekdo v tebi išče vsaj kanček, žarek, atom tistega kar potrebuje, da bi bil zares srečen. In ti upaš, da bo to našel pri tebi in ne kje drugje. Pa smo spet tam – strah pred izgubo.

In zakaj se gremo to igrico? Mogoče, ker ni nikjer napisanih pravil in si jih lahko krojimo sami. A je vse skupaj še bolj težavno, ker bi vsak želel igrati po svojih pravilih.

Uf, sem zahtevna. Od ene osebe bi rada vse…po drugi strani pa sploh ne vem kaj ji lahko nudim…razen iskanja dela mene, ki bi ga želela imeti a je tako skrit, da še sama ne vem ali res obstaja. :(