Moški on mačkasi

Neumno glasni mladci

Wed, 29 May 2013 22:33:00 +0200

Nekaj dni nazaj je @russhie bentila in se spraševala ali kakšna ženska res pogleda za moškim (bolj verjetno še fantom), ki v križišču, med stanjem navija obrate motorju. Tudi jaz dvomom, da to pritegne pozitivno pozornost. Podobno velja za stanje v križišču z neokusno glasne zvočnike z narodno zabavno glasbo . Ali divjanje po mestnih ulicah.

Zamislila sem se. Tudi, če bi se katera uzrla za takim bencinskim potratnežem bi se pri tem končalo. Slišala ga ne bi. Niti on nje. Smradu izpušne cevi bi se tudi raje izoognila. Če bi pa blazno peljal mimo pa niti tistega (dobrega) avtomobila ne bi prepoznala. Mah, vi belčki nimate pojma!

Temnopolti in latinoti to znajo! Poglejte kak tipičen ameriški film. V njem bo temnopolt tip, v še tako neuglednem avtu, počasi pripeljal v križišče ali pred bar. Nekam kjer bodo primerne ženske, pač ne gre vsako dobit na podlagi prevoznega sredstva… Tehnika: glasba na glasnosti, ki omogoča potencialen pogovor, zvočniki bodo predvajali ritmične zvoke za ples ali kaj “počasnejšega” in motor bo skoraj neslišno brnel. Vse bo kazalo na to, da bi ji bilo v tem vozilu lahko prijetno. In morda mu bo uspelo peljati žensko na pijačo….in se kam. Verjetno pa je tudi kaj na tistem tipu in ne le na kupu pločevine. Mogoče imajo pa zato pri nas drugačno tehniko…če ni karakterja in samozavest, bo pa avto?!

Rit 'maš kot...

Wed, 17 Oct 2012 07:54:22 +0200

Danes zjutraj sem dobila “kompliment”. No, ja. “V teh hlačah imaš rit kot Kim Kardashian!”, mi je nasmejano pove.

Moja prva misel. Kaj imam na sebi?

Druga misel. To moram spremeniti!

Faza ena: razlaga, da mogoče imava s Kim res enako veliko rit, a je ona skoraj meter manjša od mene (seveda ni, ampak nikoli ne bova stali druga ob drugi - tista z ekrana je manjša!).

Faza dve: takoj preobleč hlače. Za vsak slučaj še majčko. Žal namiga, da imava podobno oprsje ni bilo (ta bi bil sprejet drugače), a to je mogoče dokupit. ;)

Faza tri: pred ogledalo. Ne vidim sprememb. V končni fazi se mi Kanye ne zdi tako slab… A se odločim ostati kjer sem (ja, dajmo se pretvarjat, da sem imela izbiro).

Stopim nazaj v kuhinjo. Tako, zdaj imam druge hlače. On ne opazi! Moški res ne opazijo?! Nep.

Tretja misel. Rit je kot je. Niso hlače krive. Danes ne bom jedla. Vsaj do kosila. Potem bom jedla do 23h in na koncu obupana poslala mail Kanye Westu….

Comments

sIMON — 2012-10-22 23:02:32

maia, nimas pojma, pejd likat, manuela, https://dl.dropbox.com/u/3092812/ass.jpg

maia — 2012-10-18 11:56:06

Tako zelo moško …itak, komentar vedno na mestu, posledic pa ne pokapirajo kmalu ;)

Prehlad in moški

Sun, 19 Aug 2012 05:57:11 +0200

Moški so vsemogočni. Najmočnejši. Nepremagljivi. So pač vse, če se le ne prehladijo. Prehlad ohromi še največjega barbara. Ko njihova temperatura naraste na 37,2 se moramo ženske že resno ukvarjati z njihovem stanjem. Lahko, da jih bomo izgubile za vedno ;) Oni jamrajo in me kuhamo, strežemo, nosimo, urejamo, …skratka, skrbimo za bolnega otroka. In ta tečni otrok se nam kdaj nasmeje ali pohvali čaj kar je prav posebna nagrada. Prehlad mine. Stanje se normalizira. Za kak dan ali dva. Potem me začne nekaj praskati v grlu. Nepomembno. Delam, športam, ignoriram. Naslednji večer sem utrujena. Glas se mi krha. Ovijem se, da mi bo toplo. Seveda ponoči ne spim kaj dosti. Zjutraj pa mi je vroče, boli me grlo in trebuh. Tuš, čaj, tableta in delat!? Resno razmišljam kako bi se moskega prepričalo v enako (ali vsaj podobno) skrb za prehlajeno žensko. Resno. Se pa zdi, da smo ženske že v začetku to zaje*%￦§. NE ZNAMO LENARIT. In če ne znaš lenarit se težko pustiš streči. To, da boste pa ve ležale in dajale navodila kaj vse je treba postoriti po hiši pa kar odsanjajte. Nima veze s prehladom. Lahko počaka ;) No, tisti res “učeni” moški vedo, manj ko ima ženska dela (po hiši), več bo imela časa za njih… V resnici je vse logično.

This Is What Makes Us Girls

Mon, 20 Feb 2012 10:02:50 +0100

Jutri je valentinovo

Mon, 13 Feb 2012 11:33:08 +0100

Tako. Če še kakšnemu predstavniku privlačnejšega spola ni bilo jasno. Če jim ni bilo jasno pomeni, da so zadnjih 14dni ostali zakopani nekje daleč od nakupovalnih središč, televizije, radija in mobilnika. Torej, dan zaljubljencev. Jupijej.

Prej sva se vozila in poslušala radio. Vse reklame na radiu so v stilu : “popust na Baci bombone, jutri delite poljube”, “popust na Milka bombonjere”, “izkažite ljubezen z urco ali srebrnim nakitom”, “popust na rezano cvetje”, “valentinov koncert/žur/predstava”…. ne dvomin, da so še reklame za: rdeče spodnje perilo (ki je ostalo še od Božiča), vse vrste školjk (afrodizijaki) in eksotičnega sadja (jagode lahko kupite pakirane v obliki srčka), posteljnino, mobilnika kupite kar dva enaka (saj sta vendar par). Nikakor ne smem pozabiti parfumov, vodic in ostalih dišečih zadev. Pa kičastih plišatih igrač in balonov. Zagotovo sem še kaj pozabila… Trgovci so našli 1001 način kako prodajati neumnosti. Na vsako stvar so sposobni dodati karikaturo srca (saj vsi vemo kako je srce videti v resnici), rdečo pentljo in napisek “I love You”. To je to.

In glede na to, da sem dobila nekaj let nazaj od dedka mraza osebno tehtnico in za rojstni dan bluetooth merilec srčnega utripa, bom za valentinovo pričakovala lopato za kidanje snega! ;) Da ne bo pomote: ostale dni v letu pričakujem popolnoma drugačne stvari ;)

Ampak moški, če berete, vaše drage bodo pa pričakovale vsaj eno od zgoraj naštetih stvari. Da ne bom kriva za takšno ali drugačno stradanje. :P

Fotr

Thu, 08 Dec 2011 23:03:39 +0100

V Celju se včasih tudi kaj zgodi. Kaj meni zanimivega ;) In tokrat sem se podala v polno dvorano Celjskega doma, na kulturni večer. Ali kako bi opredelila SiTi Teater predstavo Fotr. Fotr je odlična predstava za vse moške in drug pogled na zgodbo starševstva za ženske. Lado Bizovičar naredi vsakdanje situacije precej komične. Na trenutke že malo čez mejo (ampak na dober način, na Family Guy način). [caption id=“attachment_7329” align=“aligncenter” width=“300” caption=“www.sititeater.si”][/caption] Ogledala sem si jo z eno od najboljših prijateljic. Ki je že mami in ima doma enega takega “fotra”. Ona se je šele nasmejala. “Naslednjič gredo najini zraven.”, sva se strinjale.

Comments

Eva — 2011-12-12 22:10:46

Svetovna predstava, ki pa še bolj pali pr tistih, ki že imajo/mo otroke :D Za smejat do konca! :D

The M. — 2011-12-12 22:16:44

Ja, ti verjamem :)

Obvezno branje....

Sun, 27 Nov 2011 17:41:32 +0100

….za prave ženske! Res. Jaz se vsakič nasmejem. Berite MOJ BLOG.

Za pokušino:

“Ne maram savn, masaž, depilacij in podobnih intimnih situacij. Pa ne zato, ker sem čustveno navezana na svoje vozle in dlake, temveč zato, ker nikjer ne obstajajo navodila za uporabo. Vseh lepotilnih salonov, ne dlak!Ravno zadnjič sem slišala zgodbico o ženski, ki je gola paradirala po ginekološki ambulanti. Revi pač mama ni povedala, da je na pregled najboljše priti v krilu. Hlačke pred pregledom stlačiš v taško, se počasi skobacaš na ginekološki stol, zapreš oči ter stiskaš pesti, da bo hitro mimo. Moliš, da ti na koncu ne bo zaprla sramnih ustnic kot gorenjska polkna. Klip, klap. Lepo eno čez drugo.Druga zoprna situacija je brazilska depilacija.”

(Urška Podojstršek)

Moji lepi zokni!

Sun, 30 Oct 2011 20:36:49 +0100

A poznate tisto zgodbo, da so gospodinjska opravila ženska domena? Ne?! Srečnice. Ne berite naprej! ;) Ostale pa…

Prej se je moj moški spomnil it zlagat nogavice. Razlog za ta dogodek je popolnoma neznan, žal. Takšni dogodki so pri nas redki, pa šla aktivno opazovat (beri: pomagat, ker drugače ženske ne znamo, to nam je v naravi). Super. Sva se nasmejala do…

Ja, Tommy Hilfiger nogavice so bile “uničene”. Vsaj ena, ki je imela toplo srečanje s sušilnim strojem (njega sumim, ja). Meni se zdi to popolnoma naravna posledica procesa čiščenja oblačil, moj ni videti tako srečen. Sploh, ko ugotovi, da sta dva para nogavic doživela to usodo. Tega pa že ne gre kar pozabiti! Ni se mogel kar strinjati, da se to pač zgodi.

Kako lahko “okrutna ženska roka” vrže nogavice z vsebnostjo volne v sušilni stroj??? Kako? PREPROSTO! Po delovnem tednu pride vikend, čas za čiščenje, pospravljanje in pranje (ne, ni tako hudo, ampak je nekaj dela). In sestava koša s perilom je zelo pisana. Kljub temu, da je mogoče ločevanje pisanega od belega že pri odmetavanj… je to kot pri smeteh. Če ti ne grozijo s kaznijo vržeš smet v najbližji koš. Se ne pritožujem, samo, da je v košu!

In potem se vsebina koša izprazni. Sledi sortiranje, kjer se lahko že pojavi napakica. Med vsem so kupi kepic. Črni, belih, pisanih kepic. Te kepice so nogavice. In odvisno od mojega časa in volje je koliko teh kepic poravnam predenj letijo v stroj. Tukaj lahko pride do druge napake, saj so zadeve nerazpoznavne. Pozimi je po pranju potrebno ponovno sortiranje. Na stvari, ki smejo v sušilni stroj in tiste, ki bi tam postale primerne za otroke. Ponovno: čas + volja. Tukaj se lahko kakšna kepica skrije v žep stare trenerke ali v majico. In ponovno pridemo do pomanjšane verzije nogavice. Mimogrede: imam prijateljico, ki vsa oblačila, ko jih jemlje iz stroja zlaga v košaro predenj jih gre obešat. Njej se to ne more zgoditi :P

No, vidite. Možnosti za enak rezultat je več, vsaj 3. Še vedno pa je končni produkt nosljiv in nasledjič gre v posebno obdelavo pač večji brat ;)

Zdaj pa v imenu vseh žensk, ki so zaprale, zalikale, pomanjšale ali kako drugače spremenile videz oblačil med procesom čiščenja: UPS!

Ja, nič več kot to. Ni bilo nalašč, a pri tako majhnih zadevah obstaja verjetnost, da se bo ponovilo. Seveda lahko moški za vse poskrbite sami in do teh napak nikoli in nikdar ne bo prišlo….. nja…to je pa znanstvena fantastika za ženske ;)

P.s. : dragi tebe imam zelo rada, za nogavice mi je pa vseeno :P

TVOJA! A samo na spletu ;)

Tue, 30 Aug 2011 05:16:41 +0200

… Rečem, to so torej slavni Emmijini nožni prsti na slavnih Emmijinih nogah s slavno Emmijino velikostjo čevlja 37. Obljubim, samo roko vam bom položil okrog ramen. Samo objem. Samo en poljub. Samo nekaj poljubov, nič več. Čisto nedolžnih poljubov. Emmi, vedeti moram, kakšen vonj imate. Vaš glas imam v ušesu, zdaj potrebujem vaš vonj v nosnicah. Čisto zares, Emmi, pridite k meni. Plačam taksi. Ne, tega nočete. Ni važno, kdo ga bo že plačal. Hochleitnergasse 17, Top 15. Pridite k meni! Ali pa naj jaz pridem k vam? Tudi k vam pridem. Samo enkrat povonjam. Samo enkrat poljubim. Brez seksa. Poročeni ste, žal! Nič seksa, obljubim. Bernhard, obljubim! Samo vašo kožo bi rad povonjal, Emmi. Nočem vedeti, kakšni ste videti. Ne bova prižgala luči. V temi bova. Samo nekaj poljubov, Emmi. Je to kaj slabega? Je to varanje? E-mail? Ali glas? Ali vonj? Ali poljub? Zdaj bi bil rad pri vas. Rad bi bil objet z vami. Samo eno noč preživel z Emmi. Zaprem oči. Ni mi treba vedeti, kakšna je videti. Samo vonjati in poljubljati in čutiti jo moram, čisto blizu. Smejim se od sreče. Je to varanje, Emmi? …

Odlomek iz knjige Daniela Glattauer -ja, Proti severnemu vetru.

Hm…zgornjo knjigo sem prebrala v dveh popoldnevih. Popolnoma po naključju. Ponujena mi je bila že večkrat. Češ, da mi bo kot ne-obsedenki všeč. In moj stalni odgovor, da nimam časa bi me skoraj stal dobre knjige. ;) V resnici sem le vmesna postaja do knjižnice. Nekako “taksist”, ki je bralcem ukradel nekaj ura in še sam prebral zadevico.

Bistvo knjige: prijateljstvo/romanca/ljubezen preko spleta. Kaj in koliko zaupamo človeku, ki ga v resnici ne poznamo. Kako neupravičeno varno se počutimo v tem okolju, da tujcem zaupamo več kot domačim. In o blazni navezanosti na tisk. Tisk v nabiralniku. Tisk, ki pomeni, da je nekdo mislil na nas in nam pisal. Glavna junakinja svojega dopisovalca spozna povsem po naključju. Vemo pa, da je načinov veliko več kot to…pri nas najbolj razširjen je Facebook. Ampak je drugače. Mi smo drugačni. Mi smo generacija “Picture or it Didn’t Happen”(fotka al se pa ni zgodilo).

Sama si ne predstavljam, da bi se tako navezala na fatamorgano. Si pa zelo dobro predstavljam takšno navezanost z nekom, ki ga poznam od prej. Imam zelo dobro prijateljico, (ne grozno) daleč stran, ki ji lahko vse zaupam. Tudi kakšne pikantne podrobnosti o moji osebnosti, ki bi lahko bile moralno oporečne. Ampak jo poznam. Vem kakšna je videti. Vsaj približno…dolgo se že nisva videli. In kadarkoli jo lahko pokličem. Tako, da na nek način razumem to net-prijatelsvo iz knjige.

Kar me bega pa je ljubezenski del. Če je vse skupaj samo tekst na ekranu…je to lahko varanje? Izmenjevanje telesnih tekočin je varanje - ni debata. Kaj pa izmenjava besed? Načeloma nisem ljubosumna (mora bit res dober razlog), ampak če bi bila na mestu moža glavne junakinje… Hm. Jasno je, da lahko imaš rad več ljudi. Torej je povsem mogoče, da tudi ljubiš več ljudi?! No, glede na moje delo - pošiljanje mailov zagotovo ni varanje. “Ljubezenska” navezanost na prejemnika mailov je pa že siva cona. Ali se pa motim?!

Vsekakor moram prebrati še naslednji del knjige ;)

Pravilna raba brisače

Thu, 04 Aug 2011 18:04:10 +0200

Starejši Jud se poroči z mlajšo žensko in zelo sta zaljubljena. Vendar pa

žena ne glede na to, kaj njen mož počne v postelji, nikoli ne doživi

orgazma. Ker ima pri Judih žena pravico do spolnega užitka, se odločita

vprašat za nasvet rabina. Rabin posluša njuno zgodbo, se poboža po bradi in

predlaga naslednje:

“Najemita krepkega mladeniča. Medtem ko se ljubita, naj mladenič nad vama

maha z brisačo. To bo pomagalo ženi pri fantaziranju in pripomoglo k

orgazmu.”

Odideta domov in upoštevata rabinov nasvet. Najameta čednega mladeniča in

ta nad njima maha z brisačo, medtem ko se ljubita. Vse skupaj ne pomaga in

žena je še vedno nezadovoljena.

Vsa zbegana spet odideta k rabinu. “Prav”, reče rabin možu, “poskusimo

obratno. Naj se mladenič ljubi z vašo ženo, vi pa nad njima mahajte z

brisačo”. Še enkrat upoštevata rabinov nasvet.

Mladenič odide v posteljo z ženo, mož pa maha z brisačo. Mladenič se loti

dela z veliko vnemo in žena kmalu doživi izreden, potresen, glasen orgazem.

Mož se nasmehne, pogleda mladeniča in mu zmagoslavno reče: “Ti tepec,

takole se maha z brisačo!”

Lovesong - Adele

Thu, 23 Jun 2011 07:06:19 +0200

Whenever I’m alone with you You make me feel like I am home again Whenever I’m alone with you You make me feel like I am whole again Whenever I’m alone with you You make me feel like I am young again Whenever I’m alone with you You make me feel like I am fun again However far away I will always love you However long I stay I will always love you Whatever words I say I will always love you I will always love you…

Kaj berete?

Fri, 14 Jan 2011 21:44:01 +0100

Še berete? Knjige mislim. Ali je ta navada ostala v prejšnjem stoletju?! Jaz še berem. Sicer premalo, hkrati pa preveč lahke literature, a enostavno nimam energije za kaj več. In zdaj razmišljam kaj to pove o meni, razen očitnega - moji možgani so tako polni informaciji, da zvečer prenesejo le še neumnosti. Pogled na mojo nočno omarico je videti nekako takole:

In se zgrozim. Si obljubim, da si bom naslednjič sposodila nekakšno strokovno literaturo. Glede na rednost branja srčno upam, da bo to že letos ;) Nisem kriva, da so izumili mobilnike in kup aplikacij zanje ;) Ampak to še ni vse…pogled pade na sosednjo - omarico in vse mi je jasno!

Očitno nisem edina, ki ima rada lahke stvari. Za brat mislim. Priznajte, da je izbrana literatura zelo sorazmerna in v nekem pogledu povezana. No, zagotovo bo naslednja knjiga strokovna. Iskala jo bom na oddelku psihologije ;D

Comments

The M. — 2011-01-16 08:50:42

Saj kriminalke tudi uvrščam med lahko literaturo, sam gledam preveč krimi TV nanizank. V času šolanja pa…to je že leeeeeta nazaj. Nič, bo treba nazaj v šolo ;)

Spela — 2011-01-14 22:22:03

Zakaj točno bi pa morala bit strokovna? Če hočeš napenjat možgane, si sposodi kriminalko ;) Mah…strokovnih si prebrala pomoje dovolj v času šolanja. Pa vse kar te zanima najdeš na netu ;)

Moški proti ženskam #2

Wed, 13 Oct 2010 22:26:02 +0200

Torbica. Ima jo. Eno. V bistvu je torba za laptop. Konec. Več ne potrebuje.

Pri meni je druga zgodba. Seveda ima tudi jaz torbico. No, v resnici ima moj prenosnik 3 torbice in še eno aktovko. Ne morem pomagat. Tako je hotel ;) Normalno pa je, da ličila ne spadajo poleg elektronike. Torej, potrebujem še vsaj eno torbico. Ta torbica, logično, vsebuje še torbico za Aspirine, obliže, aloe vera gel, vžigalnik (ne kadim, a ogenj je uporabna stvar),… In včasih je poleg še ena torbica - za podatkove kable! Kolikor ste utegnili prebrati vam je jasno, da ima tudi mobilnik svojo torbico…no, mobilniki imajo etuije! To bi bilo to! Odgovor na moško vprašanje: “Pa kolk torbic pa nuca bejba?”

Dragi moji…niste šteli v zgornjem odstavku? Pa saj vam ni treba. Ker torbice, kot čevlje, prilagajamo priložnostim in oblačilom. Poleg črnih, lakastih salonarjev pač ne morem nositi rjave športne torbice za čez ramo (to lahko deluje le pri kakšni res hudi in dobri babnici - npr.: Angelini). Podobna situacija: k črno vijolični kombinaciji športnih copat ne morem nositi majhne oranžne torbice velikosti pisemske kuverte. Samo toliko: nobene od teh torbic nimam…samo primeri. Pomembne so nam barve, velikosti, oblike, videz…Veliko stvari. Priznajte pa, da vam včasih prav pride njihova vsebina!

Koliko torbic torej ženska potrebuje? Nimam pojma!!! Odvisno od njenega stila oblačenja in okolja kjer se giblje. Koliko torbic imam jaz? Manj kot pred leti, a so te kvalitetnejše (žal tudi dražje). Aha…številko želite! Vedno imam eno torbico premalo! :D

Ženske proti moškim #1

Mon, 11 Oct 2010 20:09:23 +0200

Saj poznate tisto teorijo, da so moški z Marsa in ženske z Venere. Moški so lovci, ženske nabiralke. In danes se je nekaj od tega pokazalo…men nabiranjem kostanja!

Kaj pravite…kateri kupček kostanja so nabrale moške roke in katerega ženske? Čeprav posodi nista enaki je razlika jasno vidna. Naj opišem pogoje nabiranja: huda strmina, mračenje, gozd, rahla lenobnost od pohoda prejšnji dan.

Njegova oprema: vreča, mobilnik, zdrave oči, močne noge in stabilna hoja.

Njena oprema: vreča, robčki, vlažilni robčki, dva mobilnika, leče, močne noge (a mehkeje sestavljene) in nerodna hoja.

Glede na opremo zagotovo zmaga moški, saj je ženska šibkejša, bolj zaposlena sama s sabo (oz. smrkavim nosom) in svojimi tehničnimi igračami. Pa ni bilo čisto tako.

Ženska je imela elektroniko poleg zgolj za opravljanje meritev razdalje in vzpona. Moški je pridno tipkal in govoril po telefonu. Moški se je varno spustil mimo poti, ženska ni toliko zaupala v svoje ravnotežje in v tem času prehodila večjo razdaljo (obiskala več dreves). Moški je z višine opazoval tla, ženska je hodila upognjena naprej.

Ok, ženske priznajte, da ste že ob pogledu na sliko vedele kdo je zmagovalec. Ženska :D In na veliko nesrečo moških imamo pri nakupovanju podoben sistem :) Na veliko srečo moških pa vse nabrano rade delimo z njimi :*

Comments

sIMON — 2010-10-12 20:59:04

se oziram okoli, na koga je letelo :-P

Smile :)

Mon, 03 May 2010 11:17:54 +0200

“If women are so bloody perfect at multitasking, how come they can’t

have a headache and sex at the same time?”

Vsem 40. mučenikom

Wed, 10 Mar 2010 06:46:44 +0100

Vse se vrača, vse se plača ;) In danes je dan moških. Naj vam bo lepo, toplo in prijetno. Da ne bi bilo sitnih trgovk, polnih smeti, nepomite posode, psa za ven peljat, … Pa da vam danes ne bi bilo treba kidat ali kaj podobnega ;) Bomo vse me namesto vas ;D

Comments

Tea — 2010-03-10 15:23:43

Se pridružujem čestitkam… Ampak danes je pa tudi moj dan, moj “mučenik” me je razveselil z umito posodo… Jeeeee, sem mu res hvaležna, mislim, da je svoje mučeništvo za danes plačal ;-))) Tea

The M. — 2010-03-15 15:17:12

Božček ;)

Mum — 2010-03-14 18:46:17

Sej sm ga pustila v Mb na rokometno tekmo… Upam, da bo to pomagal… Jeeeeeeeeeeeeee! Zmagal SMO!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Moški in crknjeni avtomobili

Tue, 09 Mar 2010 17:31:02 +0100

Danes sem delček dopoldneva preživela v mehanični delavnici. Spet. Nekako je postalo to moje opravilo, a se ne pritužujem - imam pač malo bolj razgiban dan ;) Pa še nasmejejo me! Pa ne mehanik, vsi ostali moški ki pridejo v delavnico. Sama sem stala nekje za avtom, ko je mehanik “šraufal”. Po moji logiki človeku ni prijetno delat, če mu gledaš pod prste + če ne bi delal kaj zelo narobe (to vključuje vžig, brizganje tekočin, ipd) itak ne bi vedela, kaj natančno počne. :P Drugače pa je z možmi, ki vstopijo v delavnico. Vstopijo, ker imajo problem. Vstopijo, ker je potrebno na njihovem avtu menjati olje, filter, luč. In vstopijo…odkorakajo naprej do TUJEGA avtomobila, stopijo tik za mehanika in gledajo pod haubo. Roke postavijo v bok ali jih prekrižajo čez prsni koš. Njihov pogled je kar se da inteligenten. Eni celo pritrdilno kimajo. Čez čas zadovoljno odidejo … brez besed. Mene ta fenomen zabava. Ker dvomim, da kateri od teh tihih proučevalcev sploh ve kaj gleda. Morda zveni to nesramno, ampak…res ni česa videti! En velik plastičen pokrov (torej je bistvo skrito), nekaj posod za tekočine in počasi je to to. In ker so ti moški prišli do mehanika je skoraj očitno, da problema “pod haubo” ne znajo sami rešit. A moški morate imeti neki gen, ki ne dopušča, da bi priznali, da ne znate popraviti (kateregakoli) avtomobila. Ta gen se drži tistega “ne vprašaj za pot, ampak poskušaj najti” (na srečo ima zdaj vsak svojo prijazno bejbo, ki navigira). Potem je še velik del privzgojen… In ja..potem bo to to. Vse je v genih. In ker je “moj” mehanik izredno prijazen mi vsakič razloži kaj dela, zakaj in čemu kateri del avta služi. In potem celo razumem kako zadeva teče, če gledam pod pokrov. A to velja samo ta avto ;) In ta avto je na pol računalnik…. :D Dragi moji: kdaj pa kdaj lahko priznate, da ne veste kaj se dogaja in pokličete avtomobilsko asistanco…razen, če lahko upravljate stvari z mislimi oz. pogledi :D

Top 5

Sun, 07 Mar 2010 22:40:36 +0100

…v prihajočem tednuje 5 stvari, ki bodo zakon! ;)

DAN ŽENA - ker je to, dan ko se bo vsaka ženska počutila posebno in bo razvajana :)
SPREHOD MED OBLAKI - po tleh, se razume! Najbolje, da se greste razvedrit na kakšen velik travnik kje ob vodi…da je polno zvončkov in si kakšnega vzamete še domov za v vazo (le čebulice pustite na miru).
PLETENINE - še zadnji trenutki, da izkoristite debele nakupe z razprodaj. Potem pa v omaro z njimi, do začetka zime.
FITNES CENTRI - enostavno je še prehladno za intenzivno športanje zunaj, vsaj ne, če nimate res popolne zimske opreme ali pa se profesionalno ukvarjate s športom. Vsekakor pa se je potrebno spraviti v formo in notri na srečo ni neprijaznega vetra. Pa še lažje je začet migat v družbi ;)
DAN 40. MUČENIKOV - dan, ko lahko uživate v razvajanu “rimskih vojakcev”. Toliko boljše je, ker nič ne pričakujejo ;)

Castro San Francisco

Tue, 23 Feb 2010 16:03:31 +0100

Pri nas je ponovno aktualna tema kaj homoseksualno usmerjene osebe smejo in kaj ne. Ne bom dodala še svojega piskrčka…ali pa samo malo. Mene geji in lezbijke ne motijo, daleč od tega. V bistu mi je vseeno za spolno usmerjenost ljudi (dokler se ustavi pri odraslih ženskah oz. moških). Sem pa mnenja, da je razlika med normalnim in naravnim. In dam prav naravi, ker samo ona lahko regulira naš obstoj (čeprav se trudimo to spremeniti). Castro je znamenita soseska v centru San Francisca kjer je lepo biti gej ;) Tukaj je to že skoraj ne-napisano pravilo. In tudi turistom nam je bilo lepo stopiti v to ulico. Vsi so sproščeni in se zabavajo. Hja…našli so si konec kjer imajo mir :P Seveda smo zavili v bližnji Starbucks in v celem lokalu sva bili dve ženski :D Kaj si ja nor!? Gora moških in popoln mir pred njimi - sanjsko :) Pa še prijazni so. Bi si mislila, da bi se jih dalo vprašati kje se dobi najbolj ugodne torbice. Potem pa vidiš nekaj parčkov in hitro ugotoviš, da geji niso kot v filmih: hihitajoči, suhceni in pisani modni obsedenci. So čist normalni tipi, ki imajo pač radi tipe. Jaz jim ne zamerim, tudi jaz jih imam raje. ;) No, sprehod po ulici že naredite, če boste v tistih koncih…videli boste trgovine v stilu: Psi so novi otroci, Vroč piškotek, Ročno delo, …Malo smeha mora bit ;)

Sanjska poroka

Mon, 11 Jan 2010 12:18:25 +0100

In to si vsak predstavlja po svoje. Se zdi. Včeraj smo se naključno zapletli v pogovor kako in kje bi se kdo želel poročiti in mnenja so bila zelo različna. Zanimivo je bilo to, da mnenje ni bilo toliko odvisno od spola.

In potem sem razmišljala o porokah, ki so se že zgodile. Prijateljicam, sošolkam, znankam. Do sedaj sem bila le na dveh…povabljena sem bila pa na tri. Hja, poroka ni več nuja za skupno življenje. Biti koruznik je enako kot imeti izpit za avto. Nič posebnega torej ;)

Nazaj do porok. Ena prijateljica se je poročila na veliko. Z belo obleko, s pripravami pred poroko…pač z vsem kar spada zraven in je zabavno. Brez cerkvenega obreda. Na trudi poroki, ki sem se je udeležila je bilo kanček manj ljudi, a zato še več stikov in zabave. Po starem običaju je ženin pršel iskat nevesto in prej so ga na vratih sprejele vse druge “babnice”. Ko jo je dobil se je moral boriti, da jo je smel odpeljati pred olatar. Potem pa jo je zelo zvesto pazil - saj veste, kraje se dogajajo.

No, oba dogodka sta bila prijetna. A se mi zdi, da precej stresna in naporna za nevesti…ženini pač niso toliko obremenjeni. Moški verjetno ne sanjajo o svoji poroki že od 6 leta starosti ;)

In potem so bile poroke z nekaj ljudmi. Ko sta se poročila zgolj s pričami. In niti starši ali bratje oz. sestre niso bili povabjeni. In za te ljudi velikokrat pozabim, da so poročeni. Žal. Grdo, a tako pač je. Ker nisem vidla gore poročnih slik, nisem slišala prigod o lovlenju šopka (tudi to me je doletelo…še zdaj nekje čaka poln prahu), ker ni bilo najbolj pijanega, ker… ker je bila poroka kultiviran dogodek brez izgredov. ;)

In kaj je potem boljše? Kaj vam pomeni poroka…če odštejemo pravni vidik (pri nas tako obstaja zunajzakonska skupnost)? Kaj so prednosti tega, da si poročen? In kaj tega, da nisi? Hm… Kaj pa vem :P

Comments

Tanja — 2010-01-20 21:19:15

@Eva, tebe si niti ne predstavljam, da bi 6 mesecev planirala poroko, hehe… :D Sebe pa ne, da bi jo v enem tednu, tak da ja, kakor komu paše in odgovarja. Nama je takrat zelo atraktiven datum tudi malo podaljšal priprave, sicer bi bilo kake 3 mesece čist dovolj časa ;)

Mum — 2010-01-18 09:49:57

Huh, debata pa taka…….. Ej, pojma nimam, kaj in kako je boljš. Tista poroka, na kateri sm bla celo za pričo, mi je dala mislt. Vidva pa po svoji želji……..Whatever you do, I’m with you!!!!!!! Le pogumno, nihče ne grize, ne?!

Eva — 2010-01-17 17:25:17

Meni je bil pa super tisti en NORO FAJNI teden priprav. Če bi si vzela 6 mesecev bi ziher kej “zabluzila” ker nisem navajena dolgih organizacij … Ampak sej veš, kokr komu paše in da je prav za vsakega ;) Zaenkrat zakon še pr obeh drži, ne ;) ;) ;)

Tanja — 2010-01-16 19:07:24

Men je poroka in potem zakon kul. Sploh ko so prisotni še otroci… se mi zdi družina nekam bolj pristna, če sta starša poročena (pač taka je bila moja vzgoja) pa en priimek za vse. Pa se mi zdi, da si s poroko nekako “prisiljen” več vlagati v razmerje, koruzniki se lažje in prej vdajo in grejo vsak svojo pot. Sanjska poroka? Js bi svojo še enkrat ponovila, če bi lahko in vse popolnoma isto, edino še bolj bi uživala! :D Tudi 6 mesečno planiranje bi ponovila, ker to pomoje pač spada k poroki. Si ne predstavljam, da bi jo zorganizirala v enem tednu. Čar poroke je tudi v daljših pripravah in organizaciji. :D

The M. — 2010-01-16 01:22:17

@easy Hm…Eva tvoja poroka je bila nepozabna za vse, ki beremo tvoj blog ;) In smo si zapomnili :) Fotke pa prideva z veselem pogledat, če bosta nardila kokice - prineseva koruzo :) @Ž Jaz sem bila med debato modro tiho ;)

Eva — 2010-01-15 23:10:36

Mah ni kej, tu se pa morm razpisat. Moja poroka je bila naj naj naj. Itak da, sej je bla MOJA. Če pa ni vsakmu lastna poroka naj naj naj - pol pa tak brezveze. Vse sva spedenala v enem tednu,… pol pa v miru pričakala dan d. Od prve minute zjutraj do zadnje pozno ponoči - oz. zjutraj sem uživala. Ni stresno, če si stresno ne nardiš! Na ogled kupa fotografij pa le pridi, ker upam da nisi mene v tisti koš vrgla - za katere pozabiš da so poročeni ;) In če mi je žal? Če bi še 1x? Takoj še 1x! S popolnoma istim človekom in s popolnoma istim planom in itak da eno in edino pravilo –> BREZ KOMPLICIRANJA… Spodnji linki (če dovoliš seveda)pa v pomoč vsem, ki mislijo da se ne da! DA SE in pika! http://easyriderka.wordpress.com/2008/09/27/kompliciranje/ http://easyriderka.wordpress.com/2008/11/07/najina-poroka/ http://easyriderka.wordpress.com/2009/10/25/1-leto/ Sej tudi koruza ni slaba, ampak kokice so boljš ;) ;) ;)

ž — 2010-01-15 14:36:30

Zame je poroka, poleg očitnega metanja denarja stran, staromodnih običajev, skurjenih živcev in neumnih igric, požrtije, prvenstveno zaveza dveh oseb, nekako javnopravna naznanitev, da se imata rada in da si želita skupaj ustvariti življenje (ter s tem povezana ureditev pravnega in socialnega stanja). Torej je pomembno zgolj eno: da je poroka takšna, kot je všeč ženinu in predvsem seveda nevesti, no pa da je veljavna, hehe:P Moje osebno mnenje na to temo pa iz prvega stavka verjetno jasno, kajne, :D No, če pa bi mi kdaj padla opeka na glavo in se bi odločil za kaj takega bi nedvomno glasoval za mini eksotično poroko…na pamet pride ideja o poroki na eksotični plaži obvezno z bosimi nogami v mivki, nobenih mašnih oblačil, zgolj par in priče, potem pa medeni tedni na polno :D doma pa povabiš najbljižje na večerjo pa je :) Pa ne da ti že te stvari hodijo po glavi?! ccc, kam smo prišli :P PS: Bravo S.! ;) lp ž

Sejem Erotika 69

Mon, 14 Dec 2009 00:05:34 +0100

Ker me je kakšen mesec (če ne dva) vsak dan na poti v službo poželjivo gledala punca s plakata za erotični sejem je bilo treba pogledat kaj se dogaja. No, pa ker mene ni nič stalo ;) Firbec je pač gonilna sila :) Pa sva šla v soboto firbcat, ko je bila napovedana podelitev nagrad najbolj uspešni igralki (…hm…saj ne vem, če je bila več kot ena nominiranka) in kasneje koncert. Vsa stvar je izgledala tako: kup varnostnikov pred Halo L Celjskega sejma, ob vstopu na levi promocija trgovin in desno oder…zadaj pa nekaj razstav, manjši oder in seveda doooolgi šank s hrano in pijačo. Mislim, da so sejmi ostalih obrti večji ;) Bučna glasba na dveh koncih in seks na velikih ekranih. Vmes pa vse polno radovednežev (spadam v to skupino). Po kratkem ogledu sejma (ne vem, če obstaja daljša različica) in par slikah se nas je nabrala manjša skupinica in smo se zaklepetali….tako nekje v kotu, da nismo nikogar motili. [nggallery id=5] Moje mnenje? Sejem ni bil takšen kot sem si ga predstavljala…ker sem pričakovala, da bom videla kaj ob čemer mi bo neprijetno ali kaj takega. Pa ni bilo nič takega. Sejem kot sejem, le roba je bila druga ;) Seveda sem se nasmihala ob tipčku, ki je zaljubljeno gledal “plesalca”. Pa vsem tipom, ki so s fotoaparati tekali za pol golimi babnicami (ene so bile menda znane igralke, druge le hostese, a jaz jih ne poznam) vse do ozadja odra ter potem slinasto gledali, če bo veter premaknil zavesno in bodo lahko kaj videli (go home - imate doma njihov DVD kjer je VSE videt) ;) Tudi zvezda LaToya z oskarjem…no, Zlatim Stojanom… je bila res zvezda (po obnašanju). Pa imamo “našo Pamelo” - me zanima, če se bo enako dobro znašla ;) Vsi, ki ste zamudili znane porno zvezde…jaz jih res nisem slikala, vem pa kdo jih je ;) Kar obiščite spodnje povezave vaše najljubše :P klik klik klik klik klik

Odvisnosti leta

Wed, 09 Dec 2009 15:59:36 +0100

Predstavljenih je bilo 10 oblik odvisnosti, ki si jih ne upamo priznati. Ko pogledam spodnji seznam opažam, da sem malce odvisna od več stvari.

Televizijske nanizanke - ne vem, če še obstaja kje kdo, ki jih ne spremlja. Vsaj ene. Včasih jih je bilo le nekaj…zdaj pa se pojavljajo vedno nove, vedno boljši igralci, bolj napete zgodbe… Le kaj bi brez Dexterja, Razočaranih gospodinj, Seksa v mestu, NipTucka,….
Facebook - tu komentar res ni potreben. Če še nimate svojega profila spadate med ogroženo vrsto, ki jo je potrebno ohranit ;)
Poplava pevk/pevcev/glasbenih skupin - nekoč so se s tem ukvarjali le redki izbranci z izjemnim talentom.Danes pa je to sredstvo za dokazovanje svoje neponovljivosti in večnosti. Z “elektronsko” (tu ne mislim na zvrst) glasbo talentov ne manjka ;)
Mobilniki - em..poznate koga, ki ga še nima? Še babice vsaj berejo sporočila, če jih že ne sestavljajo. Nekako blažijo odvisnost od računalnika in nam omogočajo vse - vedno in povsod.
Nakupovanje - da se pomirimo, da se razveselimo, ker še nimamo…moramo imeti vse kar je v reklami. Ne vem no. Ko gledam slike iz otroštva…več oblačil sem podedovala, dosti igrač dala naprej,… V trgovino smo šli, ko je ZMANJKALO hrane ali praška. ;)
Sedenje - veliko stvari nam omogočajo iz naslonjača. Ni nam potrebno stati v vrstah ali iskati med policami. Po opravkih se odpravimo z avtom. Zelo težko nam je iti peš 3 kilometre. Pa bi morali! Vsaj nekajkrat tedensko ;)
Novice v tabloidih - kaj lepšega kot novička, da imajo tudi zvezdnice celulit, slika pop dive v solzah ali igralca, ki se sklanja na prah na beli mizi. Kar naenkrat smo mi navadni smrtniki toliko boljši od vseh zvezd. Ne verjamete? Pograbite povprečno revijo, a se izogibanje Dela ;)
Igrice - na računalniku, na telefonu, na igralnih konzolah, preko spleta. Tiste najhujše ti dajejo možnost, da lahko igraš sebe. Lahko si to kar v resničnem življenju ne bi upal biti: poklicni morilec, vodja tolpe, preprodajalec droge, kaskader, … Ugotovite kaj kdo igra in razmislite, če se je pametno družiti s to osebo ;)
Biti moden - obsedenost, ki so nam jo prinesle reklame in “modne” revije. Letos se nosi barva te sezone, višina petk to zimo, oblika pričeske za 2010 in podobni slogani nas silijo k nakupovanju dodatnih stvari. Res potrebujete plašček iz umetnega krzna, ki je letos modno? Boste sicer ostale premražene? Ok. Potem kupite takšnega, ki se ga še mnogo let ne boste sramovale. In to stalno sledenje trendom z modne piste vas dela zgolj uniformirane, ne pa nekaj posebnega ;) Nosite stvari v katerih se dobro počutite.
Cybersex - če je to vaš edini stik z vam privlačnejšim spolom… brez komentarja :P

Pa jaz? Hm…št. 1 samo takrat, ko sem na eliptiku, št.2 samo 2x na dan, št.4 bom skušala en gsm ugasniti čez vikend, drugi bo na “beep” in še št.8 - opustila bom FarmVille. Z ostalimi stvarmi pa nimam težav…res ne ;) Vir

Comments

Eva — 2009-12-09 17:02:38

Pa ne morš skenslat kmetije noooooO!!!

The M. — 2009-12-09 17:28:25

Hja….bo treba. Ker imam preveč odvisnosti. V sladkarije in mobilno tehnologijo sem že pregloboko zabredla ;)

Spela — 2009-12-09 19:55:07

V ene parih se pa lahko najdem, ampak ne v vseh ;) Tako, da še ni tako hudo :P

The M. — 2009-12-10 19:41:09

Spela…ti si tipičen primer odvisnice…Prva faza je zanikanje ;)

Blogerke in blogerji in "gossip girsl"

Mon, 30 Nov 2009 05:39:58 +0100

Redki so tisti, ki na svojem blogu nimajo zavihka/strani/zapisa “o avtorju”. Nisem izjema. Stvari do katerih imam neko mnenje in to mnenje ni zakonsko sporno je izraženo kot pač je. Pa naj bom vesela, jezna, vzhičena ali kritična. Ko nekaj povem je to to. Trmasta. Težko me je premaknit. Ampak to me dela vztrajno in močno. Zame nič slabega torej ;)

Nisem človek, ki se lahko skrije v množici. Pri nas ne, niti v Ljubljani. In toliko sem že stara, da sem opustila razne “kamuflaže”, ne trudim se več biti enaka kot ostali. Pač nisem nikoli bila in ne bom. Buhuhu. :P Je naporno, a je moje življenje.

In blog sem začela pisati “iz firbca”. Pa tudi, ker smo se s prijateljicami zelo razselile, zaposlile, kratko: vidimo se veliko manj. Zdaj tapkam že več kot leto in se še nisem naveličala :D No, ja…to sem jaz.

Obstajajo pa blogerji opazovalci in kritiki. Tisti, ki si v resnici ne bi upali povedati naglas. Skriti za psevdonimi, tremi IP naslovi, brez slik, govorijo o sebi v tretji osebi. Pišejo zgodbe, opisujejo dogodke ali kritizirajo okolico. Povedo vse in brez dlake na jeziku. Upajo napisati tudi najbolj neokusne sestavke. Samo en košček manjka. Oni sami. Pred celim svetom so pogumni in glasni le če se skrivajo. Če nihče ne ve kdo so.

Kar pomislite na blazno uspešno TV serijo Gossip Girl. V bistvu je glavna/naslovna junakinja zgodbe skrita. Ne izda kdo je, a vsi imajo njeno številko ali mail ;)

Ne vam natančno vseh razlogov teh skrivalnic. Razumem, da ne želijo, da zapise berejo npr. starši. Čeprav starši so tisti, ki prenesejo vse ;) Razumem, da hočejo ohraniti ene stvari samo zase. Ampak zakaj bi potem sploh pisali o teh stvareh. Tudi jaz ne pišem sestavkov o najljubšem položaju v kuhinji ali kako sem si stisnila mozolj (oboje imaginarno ;D).Mi je jasno zakaj se ne izdajo tisti, ki javno objavljajo prekrške ali celo kazniva dejanja (pustimo zdaj ozadje teh blogov).

Ne vem. Vsi, ki jih poznam si želijo biti drugačni. Samozavestni. Cenjeni. Občudovani. Hvaljeni. Nekaj res posebnega. To si želijo. Zato tona šminke, gora cunj, kup plehovja, elektronika na 1001 način, … Radi bi izstopali. Ampak samo na način, da bi jih imeli VSI radi. Pa dragi ljudje - tega ni!!! Vedno nekomu nisi všeč, vedno te nekdo ne mara, vedno ima nekdo popolnoma drugačno mnenje.

Nehajte se že skrivat. Če doma skrito kritiziraš neko politično stranko, potem pa se ne udeležiš volitev…stvar nima smisla. Bodi tiho in požri neumnosti. Tudi mene načeloma politika ne zanima - me pa zanima kaj se dogaja in zakaj. Vsaj približno.

Ah, joj…še ena objava, ki bo brez komentarjev. Ja, če se skrijete in vas nihče ne opazi vas imajo zato vsi zelo radi in ste nekaj posebnega. Svetla izjema, zvezda in vzgled. Em…samo malo. Se mi zdi, da vse vzornike poznamo. Ok. Torej ste…ah pa saj to veste samo vi sami! ;)

Dogodivščine iz preteklosti

Sun, 22 Nov 2009 22:38:29 +0100

Vse jih imamo. Tudi oni jih imajo. Vprašanje je le kdo jih izda več ;) O čem govorim? O vseh tistih zabavnih zgodbicah s katerimi smo do solza nasmejale najboljše prijateljice. O osvajalskih spodrsljajih. Tistem čudnem tipu iz lokala. Kako se je oni po nesreči zaklenil ven, ker je med odhajanjem govoril z nami po telefonu. Ali kako sta se spoznala - ko je prisegla, da res ni njen tip moškega. O tem, da mu je izgubila psa. Da tistih bolj “sočnih” dogodivščin ne omenjam. Seveda jih imamo vsi. Vsi tako ali drugače preživimo “študentska leta” (tudi tisti, ki sploh ne redo študirat). ;D

In potem se umirimo. Najdemo partnerja. Smo srečne. Vsaj večino časa :P Ženske pač stalno želimo kaj spremeniti. No, to lahko napišem lepše….tako bolj za moško publiko: “Ženske smo nagnjene k popolnosti in iz vsakega moškega želimo narediti vladarja sveta.” (O nesporazumin in prepirih zaradi različnih pogledov na našo “pomoč” zdaj ne bom pisala). Kje sem že ostala??? Aha! Imamo moškega in smo srečne.

Sprehajamo se po Mariboru (ali kateri kraj vam že pač pade na pamet) in se spomnimo na eno zelo smešno dogodivščino. Pri sebi se malo zahihitamo. Ampak (očitno) toliko na glas, da nas tudi partner sliši in zasliši čemu tak skrivnosten nasmešek. Moja reakcija vam je itak že jasna, toliko me že poznate. V pol smehu povem zgodbo kako me je oni osvajal in po nesreči pahnil z meter visoke ograje, da sem kraljevsko telebnila na hrbet. Jasno, da nisem imela tam kaj iskati, ampak včasih me zagrabi počet neumnosti. Zgodilo se mi ni nič. In ko sem zagledala nad sabo prestrašen obraz (takšen kot bi bila merva ali bi me pol manjkalo) me je zvilo od smeha. In to je eden tistih neumestnih trenutkov, ki se jih spomniš. So ti večno smešni. Težava pa nastane, če so smešni samo tebi :P In te po končani anekdoti partner samo nemo gleda. Huh. Neprijetno.

Saj bi vas vprašala koliko in kaj poveste ve. Pa mi je že v naprej jasno, da na to objavo ne bo komentarjev ;) Tudi moj “dogodek” je izmišljen. Me pa vseeno zanima koliko upate zaupati….jaz nikoli ne vem kje je zdrava meja in včasih povem preveč. Pa saj to se pričakuje od ljudi, ki javno pišejo svoj dnevnik mar ne?!? :P

Ven v soboto zvečer

Mon, 02 Nov 2009 15:10:01 +0100

Popolnoma filmsko. No, če smo realni v filmih in nanizankah se hodi ven vse večere v tednu – tega mi NE znamo. Žal. Smo malo zapečkarski. Obvezno pa je potrebno pokazati svoja nova oblačila v soboto ponoči. Seveda ne zvečer :P Šele takrat ko se lokali v tujini zapirajo, prilezemo na plano. Priti v lokal pred enajsto uro ni kul. V lokal je potrebno čim kasneje. Da se že tare ljudi. Ker če je zunaj 100 meterska kolona je notri res nora zabava. To je indikator ;) Takoj po prihodu v lokal začnemo iskati tisto noro zabavo. Žur, čago, nekaj. Pa je vse kar vidimo le kup sardelic. Premajhen prostor za vse te ljudi. Bučna glasba. Zadirčna strežba. Kaj je tu tako finega? Plesati ni mogoče. Roke imaš polne stvari (šal, jakna, torbica, …), ker je zunaj temperatura -1 in notri +28. Pogovori zaradi glasnosti zvočnikov odpadejo. Za romantične trenutke ni prostora.

Kaj torej lahko počneš? 1. Stražariš pri vhodu in opazuješ prihode/odhode. 2. Se drgneš ob šank in skrkaš vodo. 3. Se greš morskega psa in krožiš po množici. 4. Nabereš vzorce epitelija z drgnjenjem ob neznance za znanstveno raziskavo. 5. Se trudiš dobiti virozo, da si lahko od ponedeljka na bolniški. 6. Izživljaš kakšen fetiš (nekaj z dotikanjem nepoznanih ljudi). 7. Se postaviš v bližino WC-jev in opazuješ kdo ima najmanjši mehur in kdo največ bruha. 8. Pod stopnicami gledaš puncam pod krila. 9. Od 8h dalje stražiš svojo mizico in dregaš s komolci, če jo ogrožajo novi osvajalci. 10. Se napiješ in se zabavaš že samo s tem, da si. 11. Neumno ogovarjaš nasprotni spol. Morda sem kaj še izpustila, a bistvo o nočnih izhodih je pokrito. In potem se pojavi vprašanje zakaj bi to sploh počeli: 1. Da bi potrdil svoj obstoj s tem, da te ljudje opazijo – v mini oblekici in 11cm petah ali oprijeti majčki brez rokavov lahko javno predstaviš kaj naredi odpovedovanja ogljikovim hidratom – za dvigovanjem samozavesti.

2. Srečaš ljudi, ki jih nisi videl že 10let. 3. Ker doma nimaš družbe za pijančevanje in tu jo najdeš. 4. Doma nimaš nikjer tako glasnega ozvočenja in tu stalno vrtijo tvoj najljubši komad. 5. Potrebuješ izgovor za hranjenje sredi noči – kebap ob 2h zjutraj. 6. Da bi si našel partnerja za stvari v dvoje (sprehod, ležanje pred televizijo, izlete, pa tiste očitne zadeve ;D).

Zdaj gledam točke kaj lahko zunaj počnem. Nič od tega me ne privlači. Vem tudi ZAKAJ ne hodim več ven. Ne potrebujem tega, da bi bila opažena, moja samozavest je ok. Srednješolske sošolke sem že našla na Facebooku in tako lahko ohranim prijetnejše stike kot pa neoseben klepet sredi polnega bara. Alkohola ne pijem. Najljubši komad poslušam na poti v službo tako naglas, da motim vse, ki ne vedo kaj je varnostna razdalja. ;) Rada jem – vedno in ne potrebujem izgovora za to ;D Partnerja že imam in lahko počnem bolj prijetne stvari kot vse zgoraj opisano.

Zato ne hodim ven. Ne razumite narobe: obožujem glasbo in ples. Rada se zabavam s prijateljicami. Scene Seksa v mestu kjer so vse večere na koktajlih že dolgo sanjam. Zelo rada bi našla kakšen undergroun salsa klub. Uživala bi, če bi se za večerni izhod res lepo oblekla in bi bili lepi tudi vsi ostali. Samo nič od tega ni pri nas ni mogoče. No, v resnici srčno upam, da se motim in mi bo nekdo zdaj napisal za en zelo drugačen klub/lokal/bar. Upam, a dvomim!!!

Comments

The M. — 2009-11-04 16:48:06

@Eva Kaj pa vem…tudi Evergreen gneča mi ni bila všeč :P Niso samo leta kriva :)

Eva — 2009-11-03 22:48:37

Jah stari smo. Prej men ni blo problema v prenapoln diskač se basat. Zdej? Ni šans! Ni ga lepšega kot na kavico popoldan s prijatelji nekje zunaj na sončku se martinčkat, al pa zdej ko se ne kadi noter je tak tudi noter fajn. Pol pa sladko zaspat zvečer in si zjutraj tak kot se šika.

The M. — 2009-11-02 22:59:37

Potem nas je več čudnih ;) Gremo v tujino - jaz sem za :D

Spela — 2009-11-02 19:02:50

Ej…tale zapis pa..ostala sem brez besed. Se več kot strinjam s tabo. Tudi jaz točno tako čustim. Meni to ni zabava, pa mi ej tudi redkokdaj predstavljajo zabavo. Ok, če je bla res ok družba, pa da je bilo kolikortoliko prostora za plesanje. Zadnje čase se mi pa zdi iti ven še huje kot iti za 1.nov na grobove. Najprej si pregledan od glave do pete, potem te gledajo če plešeš (če ja, kako plešeš, če ne, zakaj ne plešeš). Potem si na tapeti, če nimaš v rokah alkota itd. Mah ne vem…nisem za ta špas. Pa se nimam za ne vem kako staro lol Všeč pa so mi večeri v družbi ljudi s katerimi se imam lepo. Na pijači, na taortici, na čveku…lahko tudi v undergroung clubu ;) Ali pa magari pri komu doma med igranjem enke ali kake druge (smešne) družabne igre. Glavno, da se imam fajn. A sem zato čudna? :D

SP — 2009-11-02 18:11:31

Ne vem kako bo zvenelo, ampak: v tujini je tole čist poštimano. Bo treba tja :). LP, S.

Mum — 2009-11-18 13:41:55

Ja, punce?! Kaj naj pa jst rečem? O letih, in ostalo…

Ur So Gay (Katy Perry)

Thu, 29 Oct 2009 10:08:29 +0100

i hope you hang yourself with your H&M scarf While jacking off listening to Mozart You bitch and moan about LA Wishing you were in the rain reading Hemingway You don’t eat meat And drive electrical cars You’re so indie rock it’s almost an art You need SPF 45 just to stay alive You’re so gay and you don’t even like boys No you don’t even like No you don’t even like No you don’t even like boys You’re so gay and you don’t even like boys No you don’t even like No you don’t even like No you don’t even like… You’re so sad maybe you should buy a happy meal You’re so skinny you should really Super Size the deal Secretly you’re so amused That nobody understands you I’m so mean cause I cannot get you outta your head I’m so angry cause you’d rather MySpace instead I can’t believe I fell in love with someone that wears more makeup than… You’re so gay and you don’t even like boys….. You walk around like you’re oh so debonair You pull em’ down and there’s really nothing there I wish you would just be real with me You’re so gay and you don’t even like boys… No you don’t even like No you don’t even like No you don’t even like… PENIS

Ponedeljek...grrr...

Mon, 21 Sep 2009 11:00:07 +0200

Že tako nisem ravno navdušena nad ponedeljki:

vikend prehitro mine (sobota je dan za opravke, nedelja dan za obiske, zato zmanjka dan za moje lenarjenje)
treba je vstati z budilko
vsi na cesti so počasni
ljudje so sitni
takrat se vedno začne najbolj sončno vreme

Zagotovo bi se našel še kakšen razlog. In odločila sem se, da bodo moji ponedeljki bolj mirni. Da ne bom ob sedmih v službi, da bom jedla zajtrk in pila sveže stisnjen sok…pač prijeten prehod z nedelje. In skoraj mi je uspelo. Stopim skozi vrata in pogledam avto. Super. To bo pa res ustalilo mojo navado “ne hitenja”. In ravno na dan, ko sem se odločila razveselit nekaj prijateljic :P Nezadovoljno sem odložila stvari in odšla nazaj noter. Seveda se mi je dragi skoraj krohotal. Ponedeljki. Potem pa zelo hitro sezul moj avto (včasih je pa dobro prespat budilko). Kako je fino imet moške…že zaradi takšnih pripetljajev ;) V gumo se je zaril precejšen vijak :P Nesrečno sem zavila gumo in jo dala v njegov prtljažnik. In sva šla. Od avta sem se poslovila, od današnjega obhoda Celja tudi. Gumo sva peljala na Vulkanizerstvo Mulej. Pssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssshhhhhhhhhh je naredilo, ko je bil vijak odstranjen. In vse je postalo takoj tiho po eni injekcije nekakšne lepljive gumijaste mase. Rešeno v nekaj minutah. Dragi mi je gumo še privil nazaj na avtomobilček in veselo sva se odpeljala vsak na svoj konec. Tako kot bi se morala že zgodaj zjutraj ;) Ampak tudi ponedeljek pride včasih prav za ugotovitev kako zelo fino je imeti nekoga ob sebi, ki ti vedno priskoči na pomoč. Misija miren ponedeljek je prestavljena za 7 dni :D

Comments

ž — 2009-09-21 16:45:16

iiiiiii :P Tvoj prvi, lastni “gumidefekt” :D Bodi vesela, da si to opazila doma in ne kje na poti! uživaj! ž

The M. — 2009-09-22 11:06:19

Hahahahaha…je bilo tako hitro urejeno, da… ni bila pa prve zapolnjena luknjica na tej gumi :P

Našla viteza

Sat, 08 Aug 2009 11:25:37 +0200

29.7. Večer je bil. Idiličen večer v Kosu. Center mesta živi. Po promenadnem obhodu se zdi za pijačo najbolj primeren lokal z živo glasbo. Tako že pol ure srkam (preveč) sladek (grki so pač ekstremisti pri tem) in močan koktajla in uživam. Glasbenik v bistvu igra pred lokalom…vse rokerske uspešnice, ki se jih gostje uspejo spomnit. In tip je blazno dober! Ko se odločim, da je dovolj rocka in z očmi iščem natakarja - jaz sem tista, ki je zadložena za gotovinska plačila - se zdi moja torbica nekam prazna. Nikjer ni denarnice! Da, zadnji dve uri pazim na torbico in ogledujem mimoidoče kot lačen volk pazi sredi zime ulovljenega zajčka pred drugimi plenilci. Vedno bolj živčno brskam po vrečasti torbici, a vsebina se ne spremeni. Se pomaknem pod luč. Krep. Denarnice res ni notri. Aja…ne, niso mi je ukradli. Pustila sem jo v sobi (me na mojo srečo tokrat pomiri moj prej malo luknjast spomin). Hitra menjava planov in temu primerno menjava torbic lahko ima takšno posledico ;) Seveda nisem bila sama. Na srečo. Sicer bi šla pomivat posodo. Telefona že ne bi založila :) In tako je šel on na “sprehod” po ulicah do najbolj dostojnega bankomata, se po 10 minutah vrnil in plačal račun. Hja. Rešena nočnega pomivanja posode :D NAUK: včasih vitezi ne potrebujemo belega konja in meča, da te lahko rešijo iz neprijetne situacije :D

Parkiranje in me

Fri, 19 Jun 2009 18:49:16 +0200

Ženske nimamo enakega občutka za prostor kot moški. Ne znamo brati zemljevidov. Nimamo pojma o GPS napravah. Ne znamo vozit, parkirat še manj. Ne znamo dotočit tekočine za vetrobransko steklo. Ne uspe nam menjat počene gume. Bla…bla…bla… Pa to so le stvari v zvezi z avtom, ki jih ne obvladamo! A ne fantje ?! :) Ne bom rekla, da so to popolni nesmisli so pa neresnice. Ženske imamo zelo dober občutek za prostor…če je v hiši. Z veseljem vse opremimo, uredimo in dekoriramo. Prostori so lepi in prijetni. Če smo v prostoru nam je vse jasno. Avto je drugačen. Si v prostoru, a pomembno je kaj počneš z zunanjostjo tega prostora. Drage moje priznajmo: to nam gre malo slabše. Vendar!!! Koliko od naših močnih samcev bi se brez težav vozilo z dnevo sobo okrog? SUV-ji opremljeni bolje kot hotelska soba ne štejejo :P Imamo pa ženske veliko prednost v prostoru! Imamo občutek za to kaj kam spada: krožniki v umivalnik, umazana oblačila v koš za perilo, prazen karton soka v smeti. Tega pa moški ne obvladajo! ;) Zemljevidi so nam malo nevšečni, ker nimajo označb za pomembne stvari. Restavracije, trgovine, parkirišča. Najbolj zoperno pa je, da nimamo kompasa in napačno obrnemo zemljevid…če bi vrisali npr. BTC bi se vse znašle :D GPS pa razumemo. Ima vse pomembne ikone. Gospa lepo pove kam je treba (če je le cesta na naloženi karti vrisana) in uspešno pridemo na cilj. Tudi novo karto naložit ni problem. To, da lahko dodaš najljubše kraje pa reši najhujši minus zemljevida ;) Vozit znamo! Počasi (sem se ne prištevam), a vztrajno. Ker si je treba ogledat vso okolico. Otroke, kolesarje, ptice, muce,… Pač ni bistvo vožnja, ampak prihod na cilj v enakem stanju kot je bil na začetku poti(tudi to mi enkrat ni uspelo :P). Parkiranje…enostavno! Nam je vseeno! Ogromno opravkov imamo, cel dan hitimo. Ne da se nam popravit avto, če ni parkiran po “šolsko”. Jaz sem že takšna, da ga bom vrinila v najmanjšo luknjo po principu “če ne gre naravnost bo šlo pa od strani”. In ponavadi mi uspe brez listka soseda, ki se mu zdi, da s prednjim delom avta ogrožam 15cm visoko s plevelom zaraslo zelenico (nisem kriva, da je bilo leta 1963 za celo blokovsko naselje 6 avtomobilov). Nisem pa vajena bočnega parkiranja v levo. Ne ni isto, ne pa ni. Aa. Ni. ;) To bo še treba. Zgornja fotka pa: ko je konec zadnjega stekla enako kot konec avtomobila ni težko parkirat tik ob zidu :) Pa še to sem imela dober razlog za tak način parkiranja. Mešanico za čiščenej stekel znamo dolivat. Ker je to veliko lažje kot čiščenje oken s Stelexom :) To pomeni, da znamo odpreti pokrov motorja :) Kar se pa menjave gume tiče. Znamo. A smo ženske in nam velikokrat ni treba. Sploh pa, kdaj vam je na zadnje šla guma?!? Ja, točno to. Epilog: različni smo. Kdaj moj avto (ali večkrat) ne bo parkiran geometrijsko med črti, bo pa hrana na mizi, pospravljeno, oprano in pecivo v pečici. Nekje ja pač treba pridobit čas za pomembnejše stvari, a ne dame ;)

Comments

Dalibor — 2009-06-22 11:32:48

Supeh, zdej bom famous :-)

The M. — 2009-06-22 11:42:42

To si hotel :)

Ko ne rečejo oprosti….

Sat, 06 Jun 2009 20:14:41 +0200

Drage moje vse vemo, da so moški še raje »nezmotljivi« kot me. Radi nam povedo: »A sem ti rekel, da bo tako? Lubica ti me samo poslušaj drugič.« Nekaj zelo naredijo narobe. Po vsem našem joku in stoku se čez čas zavedo svoje napake. In če bi bili ženske bi bil naslednji logičen korak iskreno opravičilo, vidno obžalovanje in damage control :D Moški pa…bodo namesto besed: »Oprosti mi draga,« naredili kup drugih stvari. Primer: popravili vam bodo nekaj kar vas je motilo že dolgo časa in ste redno tečnarile, a se ni zgodilo. Ali pa bodo pospravili posodo, pobrisali prah ali skuhali kosilo. Tisti večer bo pozabil na računalnik ali TV in se ukvarjal le z vami. Postal bo ljubeč in nežen. Podaril vam bo pozornost…uganite: rože! Povabil vas bo na pregrešno večerjo. In podobno…

Me rečemo le žal mi je, oni si naredijo goro dela. Hmmm…razmišljam kaj je bolj iskreno. Zagotovo pa vem kaj je meni bolj »koristno«. Pa saj jim v očeh vidimo, da jim je žal…pa naj se še malo potrudijo za nas :P Jaz, jaz sem nora na hrano in izlete ;D

Varnost proti razburljivosti

Sat, 09 May 2009 09:15:15 +0200

Včasih smo v precepu. Bi raje toljeni sir ali kislo smetano? Paradižinovo mezgo ali majonezo? Ržen kruh ali koruznega? Ampak…a je to res pomembno?!? Nimam pojma. Po moje je odvisno od okusa. Izbereš kar se ti zdi bolj dobro. Pri odnosih pa je bolj komplicirano. Ja lahko izbereš ker je bolj dobro, vendar to ni vedno tudi najboljše zate. Eno je razsodnost, drugo so čustva. Razum in srce. In ta dva sta zelo redko usklajena.In tu se začnejo težave. Kaj, kdaj, kako, s kom … ? In včasih se pustimo zapeljati še trenutnim nagnjenjem. Kar se lahko zelooo dobro konča….ali pa je obsojeno na večno skrivnost. Postane okostnjak v omari za katerega upaš, da se čim prej upepeli. Pustimo to. Težko pa je najti pravo pot, ko enkrat zaideš. Lahko se zgodi, da ostaneš v temi….ali pa najdeš bližnico. V vsakem primeru nekje nekaj zamujaš. Takšno je življenje - zahteva odločitve - ne moreš imeti vsega.In se odločiš: ostaneš na varni poti ali greš izzivom naproti. Jaz imam rada izzive, a me vodi predvsem razum. Rada imam še neprehojene poti, a ne maram skrivnosti. Zelo težko zaupam in lahko mi je zaupati. Nekako sem na obeh straneh. In ko sem v precepu??? Če ni res velika in dobra čokolada zmaga razum :D Nekje sem nekoč prebrala: “Nova metla dobro pometa, a stara pozna kotičke.” V vsem tem pa je nekaj dobrega: vedno imaš sebe in če si dober do ostalih je to zelo veliko! :)

Ne utegnem zdajle.

Fri, 03 Apr 2009 21:35:43 +0200

Takoj, ko pridem iz službe potrebujem nekaj časa samo zase. In ker pridem v 90% v prazno stanovanje mi tudi uspe. Načeloma ta čas porabim za športne aktivnosti in nikakor se me ne da prepričat, da bi jih prestavila za tri urice (ob 21h se mi pa res ne da it teč/hodit/nekaj). In potem je kakšna prijateljica malce užaljena češ: »Kako nimaš takoj časa, saj nisi z nikomer zmenjena?!« Sem sama s sabo! ;) In večina mojih prijateljic ima partnerje. Za katere sem prepričana, da potrebujejo čas zase, ko pridejo iz službe. A se mi zdi, da tega ženske ne razumemo (razumejo). Naši možgani delujejo po principu: »Zakaj bi potreboval čas zase, ko se 10ur nisva videla! V bistvu bi moral biti sedaj hvaležen, da ga lahko preživiš z mano.« Pa v večini primerov le nismo tako pomembne. Ker me pod skupno preživljanje časa vštevamo predvsem: pospravit, odnest, popravit, nakupit, očistit, pomit, uredit,…vseee kar moške res ne zanima. In potem smo šokirane, da jih ne zanima. Ker so nam še na čistem začetku zatrjevali, da je z nami zabavno prav vse in bi tri dni skupaj lupili krompir, samo, da so lahko v naši družbi. Hmmmm… Not. Morda se tu skriva razlog zakaj ženske ne razumejo »rabim čas zase«. Ker večinoma, ko ženske »rabimo čas zase« smo na nekaj jezne. Ali pa smo nezadovoljne. Ali pa hočemo v miru opravljat s prijateljicami. Ali pa res moramo naredit nekaj samo zase in potrebujemo tisto urico in pol športanja. No, moškim res ni lahko razbrat kaj ženske hočejo ;D

Comments

Spela — 2009-04-06 20:47:45

No jaz priznam, da nimam potrebe po času zase. Ja, imam potrebo, da ga preživim stran od Aleša…ampak vseeno v družbi ;) Biti sama…pa nisem niti navajena…in mi je to tak čudno. Sem pa že veliiiiko boljše kot včasih :D Nimam pa potrebe po pospravljanju :D

The M. — 2009-04-07 15:13:44

Pa včasih je pa fino bit malo sam…malo miru..malo tišine…in veliko pospravljanja ;) To pa res mora bit :)

Dan žena vsak dan

Fri, 27 Mar 2009 17:29:06 +0100

Kmalu bom spet leto starejša. A nimam nobenih posebnih pričakovanj, ker sem vsak dan sproti presenečena in razvajanja. Tokrat v Ljubljani ob Ljubljanici :D Zelo lepa restavracija s prijaznim osebjem in hitrim kuharje. Pa še dobro je bilo. Škoda, da nimam slike rafaelo palačinke…mmmmm…

Te tečne babe!

Thu, 22 Jan 2009 17:51:56 +0100

“Jao, kako so ženske tečne! Samo komplicirajo in težijo. Pa tak ti nič ne povejo in moraš vse kr vedet ka hočjo!” tarnajo moški. Aham. Smo komplicirane. Smo zahtevne. Včasih kaj ne povemo dovolj jasno. In povsod vidimo probleme in tematiko za dolge pogovore ob čaju/kavi. Takšne smo. In ko se skušamo spremenit vam spet ni prav. Če ne kompliciramo se vam zdi, da nam je vseeno. Če nič nočemo od vas, se vas želimo znebit. Če jasno povemo kaj bi rade veljamo za ukazovalne. In tako smo ujete. In res ne vemo kaj je bolj prav. Hm…ja sedaj bo večina tipov rekla, da imajo raje nekomplicirane punce. Pa bi se v praksi ob takšni ženski še počutili ljubljene?!

Comments

BeeKing — 2009-01-24 07:40:42

Samo odrasti je treba deklica!

Mateja — 2009-01-24 10:44:20

Fajna fotka :). Hmmm…ja, ženske smo za moške najbolj komplicirana bitja, ampak brez nas pa spet ne znajo in ne morejo živeti. Vendar pa mislim, da je različnost naše vezivno tkivo, ki nas povezuje. Drugače se pa strinjam s tabo popolnoma ;).

The M. — 2009-01-25 23:42:43

Hmmm @ ČebeljiKralj: Pa saj imam skoraj meter in osemdest centimetrov ter kmalu trideset let. Kam naj še zrastem? Aja, pa res imam zadosti kilogramov ;)

BeeKing — 2009-01-26 09:12:01

Saj nisem rekel, da moras zrast, ampak odrast.

The M. — 2009-01-26 20:53:44

Hmmm…saj eem razumela, a nisem hotela priznat. Tudi odrasla sem že. Imam prijatelje, službo, stanovanje,…in vse kar spada zraven. Me pa zelo zanima tvoje mnenje…ker mislim, da ni težava v “odraščanj”. poznam pare vseh starostnih skupin in imajo vsi enak problem. Torej niso leta kriva. Ne moreš mi pa reč, da so vsi moji znanci čustevno zavrti, nedostopni, neuravnovešeni,…Po moje so razlike v dojemanju sveta z moške in ženske perspektive. Pa razloži svoj pogled na nas…z Venere ;)

Dalibor (obvezno) — 2009-01-26 22:11:27

Rotfl @ slikca!

BeeKing — 2009-01-27 08:32:59

To se ne pomeni, da si odrasla :) Lahko si tudi brez vsega in si odrasla. Si v ze v naslovu zapisala v cem je tezava :)

"Naši" moderni fantje (strokovno: čustveno nedostopni urbani samci)

Mon, 19 Jan 2009 18:35:47 +0100

Ženske veljamo za nežnejši spol. Ok. Smo manjše, lažje (let’s hope so ;D), mehkejše, šibkejše, večkrat zbolimo, čustveno reagiramo, večkrat se poškodujemo,…tako dalje. Skratka smo bolj “nežne”. Pa je temu vedno tako?! Včasih se mi zdi, da na področju čustev za nežnejši spol veljajo moški. Že v srednji šoli pri psihologiji smo izvedeli, da imajo ženske višji bolečinski prag. Ja, saj ga moramo imeti. Pomislite samo na neprijeten PMS ali porod. To je že narava poskrbela za nas. Smo bolj čustvene. Hitreje se razjezimo, zamerimo, planemo v jok. Hm, ampak temu sledi najprej klepet s prijateljicami, mamami, brati, na koncu še s krivcem našega neuravnovešenega čustvenega stanja. In po toliko govorjenja, ko že ves svet ve kako nam je hudo, ker nas je fant prevaral, prijateljica izdala ali otrok okradel, se poberemo. Da, slaba izkušnja, gremo naprej. Oprostimo. Damo možnost drugemu moškemu, najdemo še boljšo prijateljico, povrnemo si upanje v naraščaj. In svet je lepši. Solze pomagajo in čas zaceli rane. Takšna je ženska rešitev. Pri moških je drugače. Če so prevarani bi tekmeca pretepli. Če jih izda prijatelj bi ga najraje “na gobec. Če otrok ni pridem mu odvzamejo vse bonuse (igrače, sladkarije,…). Ne žalujejo. Neposredno se lotijo reševanja problema. In ga rešijo. Takoj. A sami utrpijo posledice. Ne potožijo niti najboljšemu prijatelju kako grozno se počutijo, če jih je zapustila punca in da ne vedo kako naprej. Kvečjemu priredijo “moški večer”. S svojimi mislimi ostanejo sami. In potem se naša svetova združita. Vedno več moških je nezaupljivih zaradi preteklih razočaranj… Žena je imela 3 ljubimce v petih letih poroke. Prva punca ga je zapustila zaradi fanta z motorjem. Ženska, ki jo je šele začel spoznavat se mu je posmehovala, ko ga je videla v kopalkah. Najbolj luštna bejba v lokalu ga je grdo zavrnila pred vsemi prijatelji. Kakorkoli. To žensko izbrišejo iz življenja kot da je nikoli ni bilo. Spoznajo novo. Wow. Popolna je. Sanjska ženska. Vse naredi prav, simpatična je, postavna, zabavna, razumevajoča, polna ljubezni. In moški bi zelo rad bil z njo, če ga ne bi bilo strah, da mu bo zlomila srce kot “nikoli več ne bom izrekel njenega imena”. In tako ostane sam. Vsako naslednjo “popolno” partnerko zavrne, ker še ni prebolel stare “zavrnitve” ali pa se zabava z “nepravimi”, ker ga te ne ogrožajo. Punce: pazite se teh čustveno nedostopnih fantov. Ponavadi so zelo pozorni, prijazni, topli, zgovorni, ustrežljivi, … Vse kar vam dejansko lahko obljubijo je nekaj lepih trenutkov in potem bodo zbežali saj se bodo bali navezati na vas. Tisti bolj pogumni vam bodo razložili zakaj odhajajo, ostali pa bodo le odšli, ve pa se boste spraševale kaj ste naredile narobe. Popolnoma nič. Ostanite kot ste. In ne počnite stvari za katere ne želite, da bi jih kdo počel vam ;)

ENAKOPRAVNOST spolov?

Thu, 15 Jan 2009 20:00:09 +0100

Ja… je super, da imamo tudi ženske volilno pravico. Odlično, da smemo opravljati vse poklice. Super, da smo skoraj enako plačane za enako delo (po moje so tu še vedno razlikice). Ampak… Ja vedno je BUT ;)

Ene stvari res naj ostanejo ženske in ene naj ostanejo moške. Nikoli se ne bi spustila v debato z zidarjem o tem kako gost naj bo omet in koliko debel naj bo cokel. Ja, bi se prerekala glede barve, ostalo pa ne! Ne bi bilo videti žensko, da skočim do zidarja in mu razložim, da bi moral dodati več tega ali onega, da temperatura ni prava….ali pa mehaniku, da naj pogleda še odmično gred, ker je prav gotovo zvita zaradi nepravilne uporabe menjalnika :P To so moške stvari. In moškim ne pristaja solarij, lakirani nohti, tedenski obiski frizerja ali pedikerja, hitro menjanje razpoloženj, vsi znaki PMSa. To počnemo ženske! Me imamo v moških očeh »enostavno rešljive neponovljive probleme«. In ja, včasih ne iščemo rešitev ampak samo rade jamramo. To je pač žensko.

Moški pa naj ostanejo velike močne skale, ki so nežni ljubeči puhki le, ko smo same z njimi. Takšne vas imamo rade! Saj je tako, ne?!

Jeza

Wed, 14 Jan 2009 22:57:29 +0100

Težko me je spravit do stanja »jezna za pop**«. In so ljudje na katere ne morem biti dolgo jezna. Tistemu niti ne bi rekla jeza. Bolj nejevoljnost. Ponavadi je to zato, ker do teh ljudi ne čutim dosti. Zakaj bi se jezila na nekoga, ki mi ni blizu. Ampak res. Raje uživam v nekaj prijetnih trenutkih, zabavah, šopingih,… res si ne bi želela tega pokvariti z jezo. Torej, ne bo vam uspelo! Krasen dan je..ni vsak vreden moje jeze. :)

Zakaj nam ni in kako to rešiti?

Tue, 16 Dec 2008 21:44:03 +0100

Včasih tudi nam sodobnim ženskam ni do seksa. Velik faktor je stres in prehiter tempo življenja. In čeprav ga bi seks zmanjšal ali celo zatrl nam takrat pač ni do tega. Če je poleg tega prisotna še anti-baby kemija je želja še manjša. Vse skupaj se še poslabša, če imamo dan/teden (več ne sme bit!), ko nismo zadovoljne same s sabo, s svojim videzom ipd. Potem pa še partner »brez opozorila oz. predpriprav navali« pa je razočaranje popolno. Za oba.

In kako se skopat iz tega stanja? Za začetek prave vonjave…kot je mošus, sandalovina, cimet. Seveda tudi »samopomoč« pred akcijo zviša željo po nadaljevanju. Več športa te dela zadovoljnejšo s podobo. Košček čokolade oz. najljubše hrane. Malce dobre glasbe in zapeljevana partnerja (pogumnejše poskusite striptiz :D) in seveda nežen in ljubeč partner…na začetku. Potem se pa že zmenita za tempo igre ;)

Comments

ž — 2008-12-17 12:49:11

nič sekirat punce - tud moški mamo kdaj takšne dneve, tedne, obdobja :P saj ljudje nismo mašine za razmnoževat… in ja stres, pomanjkanje gibanja, časa, energije…pol mamo pa še druge dejavnike…punce se zapustijo, nonostop gledaš eno in isto ratrgano trenerko na raztegnjeni riti, skuštrano frizuro in poslušaš kaka budala/pacek/lenuh si, pa te lahko kaj hitro mine, da bi se “ljubil” s svojo deklico…morda, če jo lahko zraven malce našeškal, da vsaj malo spraviš iz sebe frustracije, ki ti jih nabija, hehe PS: ne govorim iz lastnih izkušenj :D

KO PRAV HOČEŠ, DA PRIDEJO PARKLJI IN…TE NAŠEŠKAJO!

Sat, 06 Dec 2008 22:30:21 +0100

Začel se je veseli december. Prvi izgovor za obdarovanje je zagotovo Miklavž. A ta je le za pridne punca. Za nas, poredne, imajo darila parklji. Kar pa ni vedno slabo. Bom razložila!

Začetek letošnjega decembra je bil v Celju zaznamovan s sex sejmom…in v tem duhu naprej. Če se ga že nisem udeležila sem svojo večno radovednost potešila na drug način. Zelo podrobno sem si ogledala veliko ljubljansko trgovinico za vse, ki si željo popestriti večer ali pa iščejo šaljivo darilo (ja, res dober izgovor…tega tam še nihče ni uporabil).

Videla sem velikooo zanimivih stvari. Ene bi/bom res poskusila. Lateks v spreju, da si sam »narišeš« kostum nase, ker ne verjame, da je to mogoče. Lubrikant z okusom jagode, ker ne verjamem, da bi zdržal brez hladilnika (ne more bit tako naraven kot jogurt, no) – če bi je to odlično za polnočni prigrizek ;) Zajčka, delfinčka, metuljčka, ker me vsi prepričujejo, da nimam časa za hišne ljubljence…za te bi ga mogoče našla! Lisice s plišem, če že nisem prišla do pravih. Bič že imam (sem bila za maškare cowboy-ka). Pa še kakšno malenkost.

Zdaj sem se norčevala iz večine predmetov teh trgovin…iz te trgovine sem prišla z vrečko in še pred Celjem sem jo res mogla odpret! Poredno. Zelo poredna. :)

Nismo edine!

Fri, 28 Nov 2008 21:30:03 +0100

Ne, res nismo. Namreč pri tem, da ocenjujemo svoj videz. Dandanes ni nič čudnega, ko vidiš dva tipa v trgovini za čevlje in glasno debatirata kateri čevlji so boljši, lepši, skladnejši,… Torej so se navzeli naše pretirane kritičnosti in obsedenosti z videzom. In ker je res neprimerno ocenjevati gozd po enem drevesu (no, v tem primeru dveh) sem se odločila še za sprehod po ostalih delih urbane džungle. In glej no…. očitno se gozd res spreminja ;) Nič več niso moški imuni na svoj videz, tudi tisti starejši ne (za fante je itak jasno, da morajo imeti že pri 11 letih svoj stil, ki je toliko svojevrsten in unikaten kot to prikaže plakat Newyorkerja ;D). Moški se zdaj trudijo biti v dobri telesni kondiciji, ne niso več ponosni na svoj pivski trebušček in se trudijo imeti čim več mišic (na čim bolj vidnih delih se razume. Kot včasih me (upam, da ne počnete tega stalno! včasih si pa res moramo privoščit obleč kar nam je lepo) se trudijo prikriti pomankljivosti oz. dele, ki se jim zdijo odveč. Iz tega sledi, da je tudi njih začela strašit hladna in ploščata zadeva na tleh kopalnice (ali kje pač že imate osebno tehtnico; vsi brez nje - way to go!). Torej se morajo tudi oni zdaj ukvarjati z zdravo hrano in vajami za čvrsto zadnjico (ja, tja pogledamo, priznam). Nekateri (na srečo jih ni veliko) redno obiskujejo solarij. Večina skuša prikriti primanklaj las (kdaj bodo dojeli, da so nam gologlavi tipi seksi ne vem). Želijo biti višji, lažji, elegantnejši, manj poraščeni, daljši, krajši, …. Vse to in še več. Hm..mogoče jih moramo pa večkrat pohvalit. Verjetno enako radi kot me slišijo: “Danes pa res dobro zgledaš. " Tako, da…nima smisla se trudit bit Ken in imet ob sebi Barbie, ker bosta oba tako zaposlena sama s sabo, da za drugega ne bo časa. Pa naj mi zdaj kdo reče, da je srečen ko strada, prekomerno telovadi ali se sekira zaradi par maščobnih blazinic! Ne. To ni to. :P

Comments

irena — 2008-12-16 09:59:02

mene je tudi zmotil - pozitivno, plakat, me zanima, če misliva istega?

Kmery — 2008-11-29 13:29:38

Hej. Ja moški so postali pravi mali šmenkoti, hehe. Moj je ene pred kakšnim letom končno klonil pod mojim nenehnim teženjem in si omislil torbico. Zdaj jih ima pa že tri!! :mrgreen: Če bo šlo tako dalje jih bo imel kmalu več kot jaz, to pa se preprosto ne sme zgoditi :smile:

ž — 2008-12-17 13:12:50

tale del evolucije pa ni naredil za moškega nič pozitivnega…počasi bomo vsi klonili pod pritiski žensk, medijev, nekih umetnih idealov…in potem ne bomo več: MOŠKI! a ni to zanimivo - ženske se večji del razmerja trudite spremeniti svojega moškega - ko vam (če vam) to dejansko tudi uspe - pa vam naenkrat ni več všeč, vam ni več zanimiv… ves čas se trudite, da bi se bolje oblačil, bolj umival, bil lepše grajen in urejen - a potem samo jamrate, da zapravi več denarja in časa za oblačila, higijenske pripomočke in da je v kopalnici več časa, kako ve. neprestano se trudite biti glavna v paru, ukazovati, se spuščate na področja, ki nimajo nobene veze z vami, samo zato, da imate na vseh področjih glavno besedo - in na koncu moški pogosto uklonejo pritiskom - naj bo po tvoje draga, samo da bo mir pri hiši! In kaj sledi…“moj moški je postal prava copata, sploh si ni več podoben, ni mi več zanimiv…”! če povzamem, bi seveda hladno in brezčustveno lahko zaključil, da cel čas samo tratite energijo, se borite za prevlado, ki je v bistvu itak ne želite (ker v vaših glavam - ali bolje rečeno hormonih - moški še vedno mora biti moški, da vas lahko razvname, da si ga želite, da vas lahko varuje, da kdaj pa kdaj udari po mizi…), grenite ljudem okoli sebe življenje,…in vse to samo zato, ker NE VESTE KAJ SPLOH HOČETE! dame - se morda motim? lp

Sploh niso neumni!

Wed, 19 Nov 2008 19:33:28 +0100

Ja, jasno je da moški niso neumni. Nisem pa se zavedala, da znajo biti tako intuitivni. Določene stvari pač razumejo.

Prav prepoznajo samozavestne ženske, prepoznajo katere so samske in katere ne, vidijo negotovost, opazijo, če smo zadovoljne v svojem telesu, vedo kdaj jih ocenjujemo, vidijo če smo srečne.

Ja, punce. Vse je res. Sploh niso neumni. Še dobro. Nam olajšajo stvari, ker znamo it v velike skrajnosti s svojimi neopaznimi namigi!

In po čem vedo? Ja, tudi to sem izbrskala (moški so zelo skrivnostni). Kot samozavestno žensko opišejo tisto, ki upa gledat v oči, se jasno izraža, ni v zadregi, ko se šalijo na njen račun. Vedo, da je vezana zaradi njenega pogleda. Vezana gleda na dobre tipe drugače: ošvrkne s pogledom, oceni, odobri njegov obstoj in nikoli več ne pomisli na to. Samska si za to vzame čas: dolgi pogledi, igranje z lasmi, nasmeški…kot velika zapeljivka v filmih. Nesamozavestne se izdajajo z oblačenjem in vokali. Videti so popolne, najglasnejše, ko jih nekdo ogovori in pretirano vzvišene. Znaki, da je ženska zadovoljna s svojim videzom so me najbolj zmedli: ne ozira se preveč na modne smernice – nosi kat ji pristaja, visoka ženska v visokih petah, močnejša ženska v oprijetih oblačilih, ravna drža, nasmešek, zna sprejeti kompliment. Srečna ženska je prijazna, si vzame čas za ostarelo sosedo, ni črnogleda, rada spoznava nove ljudi, se ne obremenjuje s potencialnimi razočaranji. Najbolj izdajalsko je, da vidijo kdaj jih premerimo od glave do pet (ja, punce to delamo, niso samo oni takšni – it takes one to know one).

To vse jim je jasno. In potem začnem razmišljat če sem jaz neumna… Neeeeee. ;) Bom pa bolj pozorna na svoje obnašanje, čeprav je večina teh stvari podzavestnih. AAAAA!

Zaupanje med fanti

Tue, 18 Nov 2008 23:34:05 +0100

Ženske rade govorimo. Iz marsičesa znamo razviti debato. Sploh iz razmerij ali razmerij, ki so še v nastanku. En sam zmenek je potreben, da nas pet ali več skoraj diplomira iz psihologije, ko razvozlavamo znake in signale. Besedo, naglašenost stavka,…pa samo ena je bila zraven na zmenku. Štiri smo potrebne za razumevanje le tega. Hudo zabavno. Ali pa samo prvo. :P In ko je končan proces »kaj je kdo kdaj povedal« sledi proces »kdaj se bo oglasil in ali naj mu pošljem sms«. In razvije se nova debata. Na koncu določimo: kdaj jo bo poklical in kaj bo predlagal , kako se bosta imela naslednjič (če se odločimo za verzijo, da naslednjič bo), …

Moški govorijo manj. Prijatelju med biljardom omenijo: »Eno sem spoznal in sva šla zadnjič ven. Bomo videli kaj bo iz tega.« Debata končana. Mogoče še prijatelj pritrdilno zamrmra ali tisti bolj zgovorni vpraša: »Kul. Jo poznam? Ti je všeč?« Odgovor je seveda: »Ne še. Ja, dobra je.« (itak smo vedno dobre :D)

In zdaj bo kdo rekel, da ženske izgubljamo čas…ne, to nas zabava, sicer tega ne bi počele! ;) In priznajte: brez prvega odstavka bi bil tale poste zelooo (pre)kratek. ;)

Comments

mala — 2008-12-03 12:14:35

Pi….. zakwa nisem ded?

»Zakaj pa jaz nimam tipa?«

Sat, 15 Nov 2008 10:13:13 +0100

»Joj, oprosti ne vem. Meni se zdiš luštna, zabavna, pametna, relativno uspešna, seksi, …in kar je superlativov. Mogoče vedno naletiš na napačne.«

»Ok. In kje naj ga potem najdem? Tistega »the one«! Ker sem vsak vikend zunaj, pa mi noben ni »dober«, pa vsi bi sam seks. Mislim, ne…najprej so zaljubljeni, potem bi seks in čez čas bi bili prijatelji. Enake zgodbe. Bedno mi je. Toliko sem že stara, mene je mama ta čas že rodila, bila je poročena,… Ne vem, no.«

»Hm, mogoče pa čez čas ti tipi najdejo »bolj hudo bejbo« od tebe. Ali pa so pač nezreli in jim je všeč le lov plena. Res ne vem. Načeloma se mene izogibajo. Verjetno se bojijo divjih mačk ;D«

»Ja, ja. Fajn je tebi govorit. Ko si takooo pametna in vse, mi pa povej kje naj najdem takega prijaznega, ljubečega, očarljivega, pozornega, postavnega, športnega, uspešnega, darežljivega tipa, ki se bo znal oblačit, bo dobro kuhal, zabaval moje starše in komaj čakal, da imava družino.

»Khm…kaj? Kako? Draga moja…kar opusti 50% teh kriterijev. Ja, tudi moški so jih. Izbirajo nas nekako takole: je lepa in zabavna…ni slabo. Ali pa: ful dobr kuha in zadnjič me je skoraj premagala na tenisu…to zna bit pa fino za vadit moj udarec. Mogoče: luštna in pametna….sanjsko! Razumeš?! Zadostiš dvema kriterijema in si najboljša! Te imajo radi. Če si kdaj pa kdaj še tiho veljaš za boginjo ;) Torej, da. Ženske smo veliko bolj zahtevne. In nisem pri tem nobena izjema, se pa zavedam tega. Ne vem pa zakaj je temu tako. Da se vrnem k tvojemu vprašanju: ne vem kje ga najt. Tam kjer ga boš najmanj pričakovala?!«

»Kot prvo sploh nisem zahtevna! Pač pa mora bit več kot pol tega, ker če ni je eden od tistih za en mesec! Drugo ni kraja kjer bi najmanj pričakovala, da ga spoznam. Pa tudi se mi zdi, da imam stalno enak krog. Faks, kosilo, faks, domov, pijačka, klepet spat. »

»Pa kaj spremeni, ne? Pojdi sama v kino ali gledališče. Lahko greš zadnjo minuto, če ti je nerodno sami in se družiš po predstavi. Vseeno pojdi na tisto poroko, mogoče po pa še kdo sam tam…in ti bo všeč. Naredi zabavo in povabi vse prijateljice s prijatelji – mislim na širši krog ljudi; no mogoče s tem počakaj na poletje. Dobro opazuj okolico, mogoče si samo nepozorna. Povej kako zabavno zgodbico neznancem na žurki. Začni hodit sama na kosilo. Bodi predrzna in pojdi sama na počitnice v tujino! Lahko poskusiš FaceBoook ali kaj takega (poznam nekaj srečnih parov).«

»Čakaj malo. Kaj od tega si ti naredila? In…«

»V kino sem šla večkrat sama, jest tudi, na žure itak, pa…«

»No, ne me prekinjat. Pusti, da končam! Kaj od naštetega si naredila oziroma počela in je delovalo?«

»Aja, zame ni delovala nič od tega. Zato, ker…«

»Pol pa že nehaj bi pametna! Dej greva še do tiste trgovine tam.«

Comments

The M — 2008-11-29 01:51:37

Cau… veš kaj sem razmišljala. Mogoče pa prevega že poznaš. Ali pa si ga spoznala (srečala, videla), a mu nisi dala priložnosti. Ampak to ni bistvo… po moje je boljše, če svojo energijo usmeriš vase. Naj ti samskost da krila! Ustvari iz sebe to kar želiš biti. Ko boš res vedala kaj želiš od življenja boš tudi vedela koga želiš ob sebi.

NEVARNA RAZMERJA

Fri, 07 Nov 2008 22:09:14 +0100

Tema knjig, filmov, življenja. In počasi tudi sama ugotavljam, da je morala biti vsaj kakšna malenkost (če že ne vse) napisana na podlagi resničnih zgodb. Skrbi me le, da se vse končajo nesrečno. Včeraj sem obiskala prelep del naše dežele, poln mistike in pripovedk. Rakek, Cerknico,…kraje kjer so glavni junaki izginil…požrla jih je zemlja. In vse zgodbe so govorile o ljubezni, lepoti, bogastvu…končale so se z prevarami, prekletstvi, pogubo.

In potem razmišljam. Ja, razmerja so nevarna. Sploh takšna kot smo jih vajeni. Z eno osebo, ki nam je vse in smo ji mi vse. Grozno je če jo izgubiš….ne glede na razlog. In potem se začne matematika: nevarno je imeti samo enega tipa. Kaj, če se mu kaj zgodi?! Torej jih bi moglo biti več? Kar cel šopek. To bi vzelo ogromno časa! Zmanjšalo bi pa tveganje izgube. Prav tako bi se zmanjšala navezanost na eno samo osebo. Več ljudi ima več različnih dobrih lastnosti, torej zadovolji več potreb. Hmmm… več ljudi pa ne pomeni, da si manj sam, ko koga potrebuješ. Verjetno bi manjkala bližina in intima, ki si jo deliš z eno osebo.

Pa vendar mi ne gre iz glave kako nevarno je imeti enega tipa! Ki ti je vse in največ. Če odštejem strah izgube, ostane še strah pred manj vrednostjo. Pa nimam težav s samozavestjo….no, vsaj večino časa ne. ;) Težko je biti nekomu vse. Težko je vedno vedeti ali čutiti kaj oseba nasproti tebe želi, pričakuje, upa. Še hujše pa je to vedeti in biti nesposoben to dati. In potem opazovati kako nekdo v tebi išče vsaj kanček, žarek, atom tistega kar potrebuje, da bi bil zares srečen. In ti upaš, da bo to našel pri tebi in ne kje drugje. Pa smo spet tam – strah pred izgubo.

In zakaj se gremo to igrico? Mogoče, ker ni nikjer napisanih pravil in si jih lahko krojimo sami. A je vse skupaj še bolj težavno, ker bi vsak želel igrati po svojih pravilih.

Uf, sem zahtevna. Od ene osebe bi rada vse…po drugi strani pa sploh ne vem kaj ji lahko nudim…razen iskanja dela mene, ki bi ga želela imeti a je tako skrit, da še sama ne vem ali res obstaja. :(

Zvest iz uvidevnosti!

Mon, 27 Oct 2008 15:14:23 +0100

Na kaj vas spomni zgornji stavek? Mene na situacijo, ko bi nekdo skakal čez plot (ograjo ali zid) vendar se zadržuje partnerju na ljubo. Khm…in požreš debel cmok sline. Kaj pa če bo imel slab dan in bo besno neuvideven? Naj sklepam na manj prijeten razplet?! Ne, ne, ne…. mi ni treba pravi. Iz uvidevnosti, vsaj tako sklepam ;)