Napake on mačkasi

Največ nesreč se zgodi doma

Wed, 18 Feb 2015 20:40:30 +0100

Rada bi napisala, da sem padla s konja ali vsaj, da me dec občasno pretepe. Nekaj kar se dobro bere. Dobra zgodba, ki si jo človek zapomni. Pa ni tako.

Zdajle pišem blog, ker je moja desnica preboleča za tapkanje po majhnem zaslonu mobilnika (pa imam enega največjih - ne pomaga, ali pa je ravno v tem problem?!). Pred nekaj časa sem svoj dan zapolnila še s striženjem svojega “soproga”….če se lahko mojemu napadu z brivnikom tako reče. Dva velika človeka v majhni mansardni kopalnici. Res čudno, da se ni kaj pripetilo že prej. Zapletla sem se v nogo stola in se z levo nogo poskusila premaknit školjko, z desno podlahtjo pa odločno zazibala kos pohištva. Samo jaz sem čutila posledice. Fizikalni zakon o akciji in reakciji me naj ugrizne v rit! Kljub takojšnjemu mazanju/hlajenju se pod kolenom dela lepo rdeče polje, ki bo kmalu menjalo barvo glede na življenski cikel hemogolobina. Desna roka pa je poleg praske očitno dobila še pošten udarec. In boli vedno bolj… celo pa je! Kako sem jezna. Zelo sem jezna.

Njah, dobro, da sem si sama kriva. Bom vsaj pozabila na to neumnost. Takoj, ko neha bolet. Do poletja si bom pa še drugo nogo potolkla, da bosta usklajeni za nošnjo kratkih hlač. Resno.

ZZERO ura - ne kupujte!

Thu, 01 Nov 2012 09:27:59 +0100

Lani so postale popularne pisane ure. Dovoljene so bile vse mogoče barve - da so bile le čim bolj kričeče. No, jaz se si želela belo (ki sem jo kasneje našla pri Adidasu - malo dražja, kvalitetnejša in DELA!). Da ne bo zgodba predolga: imela sem darilne bone za CityCenter in želela sem si kupiti nekaj kar mi bo ostalo. Ura se je zdela pametna izbira. Sicer nimam malo ur, a ena dodatna nikoli ne škodi. Seveda pa z urami ne grem v skrajnosti kot pri torbicah. Imam zelo dobro začrtano mejo, vseeno pa paleta obsega barve od bele do črne. To vam razlagam zato, da bo jasno, da ne nosim nobene ure stalno. Za športanje je pa tako ločen predel - imam dve: S2H (ta je koristna) in Fossil (ta je bila v tujini izredno poceni).Torej, uro nosim v pisarni, na obiskih, če se kje dobimo na čaju/hrani/čveku. Doma je nimam na roki. In tako nastane moj problem.

Kako lahko ena ura ne dela več po 15 mesecih! Jasno je garanciski rok 12 mesecev. Jasno je, da sem jo mogla že na začetku reklamirati, saj je odpadel eden od kristalčkov. Uspešno sem prepričala trgovko, da nisem okopavala vrta ali gradila vikenda ter ob tem z udarcem poškodovala uro. Bodo poslali na proizvajalcu in bo on izmeril kaj se je dogajalo z uro. Karkoli že. Po kar dolgem času sem dobila nazaj novo, enako uro. Dalj časa je bil mir. Pa tudi zima - čas, ko ne nosim turkizno modrih stvari (beri: ura je počivala). Ta počitek je izkoristila za praznjenje baterije. Po **9 mesecih **še strošek nove baterije. Sicer v navodilu namigujejo na možnost, da se baterija iztroši hitreje kot v 12 mesecih, a to se mi še pri nobeni ni zgodilo (niti pri tisti Imazine, ki je stala nekje 10€ - po več kot 24 mesecih še dela). Prišlo je poletje. Čas novih dogodivščin. Pas na uri je iz plastike. Del členka se je odlomil. Zdaj je že odveč napisati, da imam še belo in črno uro iz plastike, ki sta ob enaki rabi nepoškodovani?! Vseeno me to ni vznemirilo. Zaradi ozkega zapestja je ostalo kar nekaj “rezervnih” členov. A tudi v tem primeru je potrebno nazaj do trgovine in prositi za menjavo. Minuli teden pa smo prestavljali ure. In predraga Zzero ura je stala. Ne vem kdaj sem jo nazadnje nosila. Z mislijo, da je morda kriva (letos menjana) baterija, sem se ponovno podala v trgovino. Z baterijo je vse ok, so mi zagotovili, čiščenje ure bi me stalo vsaj 32€, ker ta ni več v garanciji. Ne, hvala! Danes sem našla problem: krona ure (tisti gumb za prestavljanje kazalcev) se ne zatakne v mehanizem. In že ko ga primeš s tem premakneš celoten notranji mehanizem za nekaj milimetrov. KATASTROFA!

To znamko ur smo kupili še za darilo dvema prijateljicama. In niti ne upam vprašati, če še delajo. Nosijo jih ne…hm… Kar vam želim povedati: pisane ure nizkega cenovnega razreda si kupujte na tržnici… Resno!

Comments

The M. — 2012-11-03 18:04:49

@tasa Jupi :) Samo, da še dela ;) @eva Verjamem, moja je bila res poceni, a vseeno predraga glede na vse. Teh modelov že nimajo več v prodaji…razen pri nas :P

Eva — 2012-11-02 21:38:38

Zanimivo. Meni Zzero-ovka dela v neskončnost. Super JE. Še vedno. Pomoje je to kot pri telefonih. Edn lahko ima samo neskončno smolo z Nokio, drugi pa ravno z Nokio ne. Jaz sem zadovoljna s Samsungom, kolegica pa same slabe izkušnje z njim.

tasa — 2012-11-01 10:31:51

Moja še vedno dela. Brez napak, s prvo baterijo. Torej že cca 1,5 leta. Nosim je presenetljivo veliko, a res samo v službi. ;-)

Preklet prehlad in kako ga ne poslabšati.

Fri, 11 Nov 2011 07:15:35 +0100

Savnanje - zelo zdrava dejanost za zdravo telo! Če ste že prehlajeni bo savna oslabila telo, blagodejen občutek izboljšanja mine v pol ure po savni.
Kupi tablet s C vitaminom - primerna preventiva, če se gibate med prehlajenimi ljudmi. Ko prehlad enkrat imate, pomagajo tablete le pri zbijanju povišane telesne temperature (to pa ni vedno pametno, saj je “vročina” obrambni mehanizemin pripomore do hitrejše ozdravitve).
Naporne kardio vadbe - res se spotiš, a telo izčrpaš do konca. Poleg tega lahko med npr. tekom prehladiš še grlo in se prehlad razširi v bronhitis. Prihrani te želje po miganju za čez 7 dni ;)
Za tri dni v posteljo - nikakor. Če niste res na koncu z močmi skušajte početi večino stvari, ki jih vedno počnete (razen obiska trgovin, kina, restavracij, …). Bolje kak krajši sprehod po naravi in se malo predihat (ja, verjamem, da peče po nosu) tudi, če je zunaj hladno - zbolimo od virusov in ne od mraza samega.
Pretvarjanje, da vam prehlad ne more do živega - pustite se razvajat…to vam pripada. Že tako ne morete popivat s prijateljicami ali it pogledat njihovih malčkov. Po drugi strani pa ste rešeni obiska stare tete v 7 kolenu, nakupovanja v soboto dopoldan, stresnih dni v službi (kihajoči pač niste za na sestanke), pranja avtomobilov, ….

Comments

vesna — 2011-11-17 10:22:22

tisto s kardio vadbo pri meni ne drži - če sem malo slabotna (npr. kihanje, malo vročine) in grem na eno fajn kardio vadbo, da vse bacile izšvicam, sem naslednji dan že (skoraj) zdrava :)

The M. — 2011-11-17 10:25:04

Ja, tudi jaz sem šla na eliptik, steper, body pump, v savno… ampak še nisem zdrava :P Očitno upoštevam tvoj recept, a ne deluje kot bi si želela :)

The M. — 2011-11-13 07:29:17

Žal se je težko držati svojih nasvetov…tudi, če so preverjeni :P

Kredit za hišo?!

Fri, 26 Aug 2011 05:55:01 +0200

Imate hišo? Postavljate hišo? Jo vsaj kupujete? Ne? Končali ste s šolanjem, dobili prvo službo in kupili (izgovor za) avto glede na vaše prihranke. Vemo koliko prihrankov imajo študenti ;) Zdaj ste tam. Tam na začetku. Spodaj, na dnu. In zdaj se spomnite šole…samo za trenutek. Spomnite se psihiologije, sociologije ali česa podobnega in gospoda Maslowa. Pa tiste piramide človekovih potreb.

Še je v vašem spominu? Potrebe moramo zadovoljevati od spodaj navzgor, da dosežemo tisto najvišjo stopnjo. Kje se najdete? Da vam olajšam iskanje gremo po vrsti:

biološke in fizične potrebe za preživetje: voda, hrana, zavetje;
potrebe po varnosti: fizična in psihična varnost;
sociološke potrebe: občutek pripadnosti, ljubezen, sprejemanje;
potrebe po spoštovanju: samozavest, dosežki, spoštovanje drugih;
samoaktualizacija: kreativnost, sprejemanje, spontanost.

Približno tako. Bistvo sistema piramide je, da ob zadovoljenih spodnjih potrebah se pojavijo zgornje. Jasno. Sestradanemu človeku bo vseeno koliko ga drugi spoštujejo…vsaj dokler se ne nahrani. Nisem lačna ali žejna. Zagotovo pa imam še dolgo pot do PETICE! Upam, da gre vam drugače ;)

No, nimam svoje hiše. Zgrnila v najnižji vrsti. Imela sem sicer najeto stanovanje,a…to nima veze. Mi trenutno skoraj nič ne manjka in živim s partnerjem, ampak nimam svojega prebivališča. Ničesar si ne lastim (oz. vse lahko premaknem). In večkrat sem razmišljala kje sem zašla… šla v šolo, srednjo šolo, na fax (ok, ta del bi smel biti krajši), se zaposlila, se preselila…pol letu dela sem komaj kupila avto (z malce kredita). Niti slučajno nisem imela dovolj za enosobno stanovanje, ki sem ga zasedala. Po pravici - tudi zdaj nimam :P

Kredit za 25 - 30 let, za prebivališče. Za eno najnižjih potreb na lestvici do samouresničevanja. Obveza in garanje za staro stanovanje, v ne-simpatičnem bloku. Kdaj lepo prosim pa naj bi bil čas za hobije in s tem dosežke? Me bodo drugi spoštovali bolj, če bom imela kredit do konca življenja? Ne. Hiše ne morate graditi zase. Če boste začeli iz nule… kredit in kar takoj svoje otroke vprašajte kje želijo kakšen prostor. Šele oni bodo imeli tisto streho nad glavo, tisto pod številka ena. Seveda se bodo odselili takoj po srednji šoli in krog se bo ponovil…

Ne vem kdaj smo prišli sem, a nekaj počnemo zelooo narobe. Pogovori mojih vrstnikov: kredit, kako do kredita, kje najceneje to-ali-ono od hiše, 103 načini utišati otroka (starši so res preobremenjeni) in ne smemo pozabiti - opravljanje vseh nas, ki se te “igrice do groba” ne gremo. ;) In tako se prileze do številke 3 :( Koliko žensk poznate, ki poleg službe (naj bo to delo v trgovini ali pa poklic matere) nekaj počnejo? Šivajo, obiskujejo tečaje, nekaj pač…?! Ni interesa. Ne more ga biti. Žalostno. Po drugi strani pa obstaja kup praznih hiš/stanovanj (a to je že druga zgodba). Ne najdem neke razumne rešitve tega stanja. Res ne.

Ne vem kje bom čez 10 let. Samo približno vem kaj bom počela. Nikakor pa se ne želim omejiti na precenjeno zgradbo v kraju brez prihodnosti. Naša državica je lepa ravno toliko kot je omejena. Priznajmo si :P

Bi se pa moj pogled zelo verjetno spremenil, če bi imeti hišo ne pomenilo imeti dosmrtni kredit in strah pred rubežem. Časa in denarja za najeto stanovanje mi ni bilo žal. Nikoli. Imam pa le raje svobodo in brezskrbnost. Da se odločim navezat na neko stvar mi mora biti že resss hudo všeč - takšnega prebivališča pa še nisem srečala. Enkrat se živi, ne splača se mučiti s stvarmi, ki te ne osrečujejo.

Comments

Nanisimi — 2011-08-27 15:17:01

Kot bi poslušal “bral” sebe. Strinjam se s teboj od prve do zadnje besede!

Eva — 2011-08-31 08:28:34

Se ne bi mogla bolj strinjat. A ni lepše pisat nove in nove objave s potepanj, kot pa da bi blog ostal brez novih doživetji - čudovitih fotografij, ker si jih ne bi mogli privoščit. a-a, no go for me, us, … NEVER!

Pametni telefoni izbirajo nespameten čas!

Thu, 05 May 2011 21:31:15 +0200

Resno. Aha, od začetka…

Imam pameten telefon. Prav. Imam nekaj pametnih telefonov. Res ne bom razlagala in utemeljevala zakaj nimam samo enega telefona. Bistvo je drugje. Vseh teh “igrač” nimam brez razloga. Vse jih (bolj ali manj uspešno) uporabljam. Nimam se za najbolj veščo uporabnico, sem pa zagotovo ena najbolj zahtevnih! Če zmorem sama početi več stvari hkrati jih mora tudi mobilnik, ali?!

Tu pa se včasih zatakne. In tokrat se je kolcnilo HTC-jevemu androidu. Seveda v nepravem trenutku. Javno: android je zanesljiv ravno toliko kot aprilsko vreme! Joj, že vidim kako se eni zaganjajo proti meni ;) Takšna je MOJA izkušnja.

Kaj zna moj HTC? Skrivati sporočila … na srečo jih s svojo izobrazbo kdaj še najdem, če jih le ne izbriše. Naslednja krasna lastnost je skrivanje slik. Ko se mi je to zgodilo prvič se mi je zdelo, da se mi meša. Da se ne spomnim prav. In ker sem jih pošiljala preko MMS-ov…sem tako preverila svoj spomin. Ni me varal. Android pa je čez nekaj dni povrnil slike. Kot da so bile vedno tam. Ne, niso krive dodatne aplikacije. Najbolj suverena stvar, ki jo počne: sam zviša glasnost zvonenja, ko je v profilu “tiho”. Da, izbriše znak prekrižane note in zvoni. Super. ;)

Za vse zgornje ima rešitve (če lahko temu tako rečem).

1. Enim ljudem pač nikoli ne odpišem…pišite mi večkrat :)

2. Za pregledovanje slik uporabljam Fish Bowl Photo in QuickPic (oba sta super tudi za urejanje slik v mape). poleg tega pa fotkam raje z N900 (kjer je kamera neprimerno boljša!).

3. Aplikacija Sweet Dreams “ubije” željo po glasnosti (ali povezovanju) in to točno na uro.

In kaj me je ujezilo tokrat. _Po stresnem dnevu sem se spravila na hrib še ob zadnjih sončnih žarkih. Poleg merilnikov razdalje, višine, hitrosti sem zdaj oborožena še z merilnikom srčnega utripa. Ok. PovezalaPolar in Cardio Trainer pa akcija. Ob tem še skok na Twitter ter Facebook. Vpis na Foursquare. Potem pa super situacija - za na fotko! Prižgem kamero in…ČRNO! Android umru. Konc. Ni zagrabila nobena o tipk. Ok, baterijo ven in skoraj 5 minut, da se ponovno postavi. Vse dela. In ŠOKANTNO….čas na Cardio Trainerju teče naprej, pot se riše kot prej, utrip se meri. WTF?!? Pa nima aplikacija nobenih dovoljenj za pošiljanje podatkov. _

Sumim, da ga je sesulo ker je poleg Cardio Trainerja poganjal še Endomondo in sem oba skušala povezati s Polarjem (preko BT). Njah. Mogoče sem prezahtevna.

Komentar od mojga na nastalo situacijo: “Ko sem si na Floridi kupil telefon za 10$ je vse delal!”

“Seveda je, ker si bil pameten in kupil TELEFON in ne multifunkcijsko napravo z opcijo klicanja. Pa tudi pri ceni je občutna razlika”, pa sem jezno klikala pameten telefon dalje… res si ne predstavljam več telefona, ki bi samo klical in ne meril zadev, slikal, imel zaslona na dotik, fizične qwerty tipkovnice. Je že tako, da več kot ima neka stvar dobrih strani ima tudi slabih. Ne gre drugače - razmerje je vedno enako :P Zakaj se androida ne znebim? Zaradi aplikacij :) Za resne stvari je pač BlackBerry, ki se tudi spreminja, a to drugič.

Novodobni avtomobili

Fri, 27 Nov 2009 06:23:34 +0100

Pred kratkim je šel moj avto na servis. Nič ni bilo narobe z njim …pač tisti dnevi v letu so prišli. In naslednji dan mi je bil vrnjen “as it was”. Tudi serviser mi je povedal, da je vse ok. Pač avto je že osnovnošolec in spušča zvoke (ki jih zaradi radia tako ne opazim preveč). Prav. Torej vse dela. Ne gori nič opozorilnih lučk (tistih nekaj od goriva pa do olja). Ker je Marco že star in tudi nima toliko lučk kot bi imel potencialnih napak. Bo pa drugačna zgodba z novejšim avtomobilom. Sklepam po izkušnjah drugih. Novi avtomobili imajo že tako dobre računalnike, da znajo razbrati (skoraj) vse pomanjkljivosti. Kar je super. Načeloma. Druga plat medalje je, da vsakič ko se prižge katero od opozoril najprej prebereš cel tekst kje je napaka, potem pa te še straši s piski, da moraš nujno do servisa. In s strahom “drviš” do serviserja z grenkim okusom v ustih. Bom ali ne bom pravočasno, to je zdaj vprašanje! Uspe ti prit na servis. Kjer - SEVEDA- gre avto najprej na računalnik. Kar bo vsem, ki so kdaj odprle pokrov svojega novega avtomobila popolnoma logična poteza. Ker vse kar ste videle je ogromen kos plastike, ki skriva skoraj vse. :P In, ko se računalnika pogovorita stopita v kontakt avto in serviser. Slednji natančno ve kje je napaka in kako jo odpraviti (večinoma). Na koncu ti pove, “ah te zavore bi še držale” ali “ima dve loputi za dovod” ipd. Aha. Ok. Prav. Danes ni več mehanikov!!! Obstaja nova vrsta - serviserji. So posrečena kombinacija med mehanikom, računalničarjem in vedeževalcem. ;) In so edini, ki lahko pomagajo novodobnim konjem ;) Ni več scen znanih “avto” filmov, ko bi mehaniki ležali pod avtomobilom…to je preteklost…kot moje kljuse ;) Ampak dokler gre od točke A do točke B…. :D