Prijatelji on mačkasi

Sanje si je treba uresničit!

Thu, 27 Sep 2012 07:11:28 +0200

Sanje si je potrebno uresničiti. Vsaj del. To naredi človeka zadovoljnega. In srečnega. Ja, ja…zdaj sem pametna, a to sem mogla izkusit na lastni koži. Verjetno (žal) velja enako za ostale. In z jesenjo sem si našla nov hobi. Jahanje. Še vedno nimam svojega konja. Hm…tudi opreme mi še manjka. Ampak začela sem…pa nimam še 32 let kot sem se lani hecala.

Zanimivo je. Konji me sproščajo, ker so kot res ogromni psi…s svojimi “muhami”. Lahko jih bi ure božala. Naredijo me, pozor, mirno. Ustavijo čas. Poleg tega pa me pošteno izmučijo. Jahanje ni tako preprosto kot je videti. In ravno zato mi je všeč. Do lastnega konja bo preteklo pa še veliko vaj in dela ;)

Vam pa priporočam, da si to jesen najdete eno stvar, ki vas res veseli. Časa ne bo nikoli več kot ga imate sedaj. In leta hitro minevajo. Škoda je časa za slabo voljo, dolgčas in skrb za stvari, ki so zunaj vašega vpliva.

Čveke

Wed, 01 Jun 2011 06:11:53 +0200

Govorice. Buče. Trači. Dosti je še izrazov. Zadnjič sem brala, da so govorice popolnoma neškodljive. Za tiste, ki jih širijo seveda. Po drugi strani berem in poslušam izjave ljudi, ki jih govorice prizadenejo.

Jaz se še nisem popolnoma odločila. Preveč sem neposredna, da bi se ukvarjala z govoricami. Lažje mi je neposredno izraziti mnenje. Manj dela + manj časa ;) Mi je jasno, da me imajo nekateri (ali pa velika večina, ki me sreča) za zlobno in brezbrižno, a nisem. Povem kar mislim. Morda bi lahko kdaj kaj mehkeje povedala. Po drugi strani pa naj vas potolažim: nisem zahrbtna ali škodoželjna. ;)

In raziskave kažejo, da večina ni škodoželjna.

To je način, na katerega spoznavamo družbeno relevantne informacije o karakterju in osebnosti drugih, hkrati pa nam ni treba neposredno doživeti njihovega zmagoslavja ali pa poraza, na drugi strani. To deluje in nam omogoča življenje v velikih skupinah,“ so še dodali in zaključili.

Prejšnje raziskave so prišle do zaključkov, da opravljanje sestavlja kar 80 odstotkov naših pogovorov, a le pet odstotkov je zlobnega govorjenja. (najnaj.si)

Torej je skrajni čas, da se nehate obremenjevati s tem kaj drugi govorijo o vas. Prvič: na to nimate velikega vpliva. Drugič: ti ljudje vas sploh ne poznajo. Tretjič: toliko pomembnejših stvari je na svetu…

Comments

Uroš — 2011-06-01 08:34:49

Podpis pod tole ;)

Novoletna praznovanja

Sat, 25 Dec 2010 19:35:45 +0100

Kje pa boste? Kdaj začnete žurat? Kdo vse vam bo delal družbo? Kaj torej počnete na top dan leta? Silvestrovo? Pa je res? No, meni ni. Sploh letos bo to le (skoraj navaden) petek, ki mu sledi vikend in tipičen ponedeljek.

Jasno mi je, da se mora nekje, enkrat začeti leto šteti na novo, a zakaj prav sredi zime? Kako, hudiča, lahko od mene pričakujete, da se bom veselila novega leta, če se to začne s tremi meseci zime??? Na srečo vas večina ni pomislila s tega vidika :D

Praznovala sem že na prostem, pri prijateljih, v Cankarjevem domu, na vikendu, na koči, v študentu, … res še nikoli ob morju, a če ni nad 20 nad 0 me ne zanima. Pa v tujini še tudi nisem bila ob prelomu štetja, ker se mi zdijo te ponudbe precenjene.

Bolj sem pristaš toplih prostorov, udobnih sedišč, družabnih iger in dobre družbe. Ognjemet lahko je ali pa ne. Nekaj minut po polnoči je tako samo še megla! Torej, ne zdi se mi tragedija prespati to odštevanje nadaljevanja zime ;) Nekako je postal 24.12. pomembnejši, sicer ne vem natanko od kdaj, a… vsega je kriva Coca-Cola.

Comments

Tanja — 2011-01-02 13:52:34

pri men je tako, da starejša kot sem, manj mi je pomembno silvestrovo. Sej se je fino mal podružit, kaj popit in pojest, potem pa hitro spat :)

Spela — 2010-12-29 16:10:01

Letos bo pomoje silvestrovo podobno vsakemu drugemu večeru…no, razen če bi Hanna želela drugače :D Upam, da bo večer minil brez krčev, pa bom zadovoljna :) Vama pa želim, da ga preživita čimlepše :)

IS Parade - tvoj tviter žur :P

Tue, 08 Jun 2010 10:00:32 +0200

Vaša parada na spletu…ne smete je zamuditi. Prikrade nasmešek na obraz. Pa še vsi Twittwer Follower-ji se očitno zabavajo. Samo vpišite svoje Twitter ime v IS Parade (http://isparade.jp/). Naj se žur prične ;) (hvala grega_c)

Ko družabnost zamre

Sun, 24 Jan 2010 20:53:50 +0100

Sem družabna. Ampak sem velikokrat rada tudi sama. In za slednje sem imela zadnji mesec (in kakšen dan več) obilo priložnosti. Na začetku sem seveda izkoristila vsak urico za “svoje opravke”. V bistvu nič posebnega. Čas zame pomeni čas, ko končno naredim kar sem že dolgo odlagala. Nekaj primerov: ureditev koledarjev, šivanje “odpadlih gumbov”, zlaganje dokumentov, brisanje prahu z rož, dodajanje aplikacij na mobilnik, branje knjig, premikanje pohištva, … In v obdobju dobrega meseca mi je vse to tudi uspelo.

Težava je le, da sem si najprej prisvajala urice, potem ure, zdaj si že dni. Čisto potuhnjeno sem zlezla sama vase (ali kako bi se temu reklo). Odvadila sem se poklicati nazaj, nisem takoj odpisala na maile/smse, sama nisem klicala okrog. Lahko bi rekla, da sem svojo prisilno biti-doma-in-mirovati nadgradila z skriti-se-pred-okolico.

In vem, da to moje stanje ni ostalo neopaženo, ker dobivam sporočila v stilu “a ti še živiš”, “težje te je dobit na telefon kot takrat, ko delaš”, “kaj nič ne pokličeš, če imaš čas”…

Ok. Imam čas. Porabim čas. Dolgčas mi ni. Vsak dan si zastavim cel kup nalog, ki jih tudi opravim. Seveda vas nisem pozabila. In končno: živa :)

Odvadila sem se komunicirat. Načeloma sem jaz tista, ki je klicala, vabila, zganjala ljudi skupaj. Zdaj mi tega ni za početi. Ne da se mi zabavat. In kaj bomo zdaj?

No, za začetek me veseli, da mojo odsotnost občutite. ;) Hehehehe. Saj se bom vrnila…se mi zdi. Zdaj je pač obdobje, ko nekje vsaj 22 ur na dan niti ne odprem ust (pa upoštevajmo, da še jem in pijem) ;) Hm…dobro, da imamo računalnike, a? :D

Pozdrav iz toplega kotička :*

P.S.: Hvala za vso ponujeno pomoč.

Comments

Eva — 2010-01-24 21:26:09

Če je vse ok –> torej če ni nič narobe ti damo mir. Če pa je kej narobe te takoj pokličem!

Spela — 2010-01-24 21:51:54

Uživaj še naprej v tem času, ki ga imaš, ker imam občutek, da s eboš kmalu vrnila na stare tirnice…ko ti bo časa primanjkovalo in takrat si ga boš znala vzet še za druge :) Je pa prav zanimivo, kako si odreagirala…jaz bi pomoje na vse pretege iskala družbo…(razen, če bi sama sebe presenetila) :) Ko boš pa za družbo, pa le pokliči :) Do takrat sem pa na voljo na msnju :D

Mum — 2010-01-25 08:24:48

Ja, v takemle kotičku bi tud jaz pozabla na zunanji svet… Earth calling M back!!!!!!!!!!!

The M. — 2010-01-25 12:49:29

Eva, ne me spet klicarit nooo ;) Vse je ok…razen tisto kar je pač zdravstveno narobe :P Spela zgleda, da sem po naravi samotarček ;) MSN je ful boljš, ko se mi ni treba nič rihtat in lahko vmes sama pojem celo čokolado ;) Mum….ne pridem nazaj :P

ž — 2010-01-25 18:30:02

ah ja, če boš šla po mojih stopinjah, se ti bo vse samo stopnjevalo, še bolj bo pasalo biti sam, se ne ukvarjati z ljudmi in še za najbolj osnovne od socialnih interakcij boš potrebovala cel kup volje :P aja, pa še nekaj, čas bo tekel še hitreje ali kako naj se izrazim, za vsako stvar boš potrebovala več časa in na koncu boš v celem dnevu naredila toliko, kot prej v dveh urcah :D takle mamo zabušantje, ja :P no, sam pozimi itak ni kaj pametnega za početi :P ne daj se mala! ;)

Uporaba Facebook-a in podobnih

Sat, 28 Nov 2009 14:12:59 +0100

Nekako se mi zdi, da so se Facebook, Twitter, MySpace in podobni razširili na večino populacije. Seveda nisem izjema. FB in TW me lahko spremlajat povsod, ker sta že integrirana v vse telefončke, ki jih premorem. In widgeti omogočajo, da kar na osnovnem ekranu spremlam kaj se kdaj komu dogaja. NORO. Novice so novice samo kakšnih 5 minut…potem si že ne zaslužijo več tega imena. Časopisa nisem prebirala že od…ne spomnim se ga več. Drvimo iz dneva v dan in včeraj je pozabljen takoj, ko nastopi danes :P

Vse te socialne mreže nas nekako povezujejo. Spoznavamo nove ljudi (večinoma virtualno), obijamo stara prijateljstva, iščemo primernega partnerja, se združujemo za skupno doseganje ciljev, … poleg tega je še veliko samo-promocije, vohunjenja, reklamiranja,… Pa saj veste: zagotovo ste gor ;)

Preteklo poletje so vsi pisali o tipih “facebook-ovcev”. Od tisti, ki imajo nad 1000 prijateljev, do trakih, ki morajo vsak korak izdati, spet tistih, ki obsedeno rešujejo kvize… Priznam, da se sama še nisem našla v nobeni od teh skupin, ker imam vsak dan drugačen odnos do Facebooka ali Twitterja.

Imam dan, ko petkrat posodobim status…in teden, ko sem brez. Imam večer, ko se odločim, da sem “zabavna” in vsem prijateljem napišem kakšno neumnost. So tečna ponedeljkova jutra, ko tečnobo delim z ostalimi. In vsak 2-3 dan dodam povezavo z bloga. Včasih samo opazujem - gledam slikce kaj počnete, koliko domačih živali imate in koliko je zrastel vaš malček. Nikoli ne preverim katere oddaje gledate ali kdo so vaši prijatelji, zanimivi so mi le skupni prijatelji. Vse ljudi, ki jih ne poznam sem zbrisala - to ni -P- od prijatela (sorry Brad Pitt ;D). Kadar s kom sočustvujem raje pošljem sms/mail. Kadar imam preveč za napisati dam na blog ;)

Pri Twittwerju je zgodba malce drugačna. Tam je samo tukaj in zdaj. Imam dneve, ko besno čivkam iz vseh medijev in prebiram novičke. In dan, ko pozabim da obstaja. Poleg tega ja tam zelo malo mojih prijateljev. Spremljam pa ljudi in oddaje, ki se mi zdijo zanimivi. Tako nekako. In povezan je z blogom, da veste zakaj tisti dan ni objave ;)

To so moji načini uporabe. Zdaj me pa spredalčkajte ;) No, nekaj pa velja - Facebooka, Twitterja,… NE jemljem resno. Od prijateljic in prijateljev imam naslove in telefonske številke. Z njimi se dobim in jih zafrkavam ter razvajam v živo ;) Takšna pač sem dobra in slaba :D Kar priznajte: takšno me imate radi :P

Javno opravičilo ;)

Mon, 24 Aug 2009 21:37:11 +0200

Se opravičujem vsem levom in devicam. Da, stavek je pravilno napisan! Mislim na slavljence v avgustu, ki sem jim neslavno pozabila čestitat na njihov rojstni dan. Se kesam, bo naslednje leto bolj pozorna. Sploh pa…česa se pa veselimo, samo starejši ste ;) JOKE!

Življenje danes

Wed, 01 Jul 2009 22:28:06 +0200

Spet so tisti dnevi, ko vreme ni kot bi moralo biti. Ko smo vsi rahlo nataknjeni (pa ne na tisti dober način) in razdražljivi. Predvsem pa zamišljeni. Povsod vidimo probleme. No, nekateri imajo dejanski problem…ki pa se spet drugim zdi malenkosten. Prijatelj, ki je izgubil službo je potrt, a preneha jamrati v trenutku, ko izve, da je znanka izgubila moža. Razočarana je nad življenjem. Zgodila se ji je krivica. A sama uvidi, da se dogaja še večja krivica bivšemu kolegu s faksa, ki se bojuje z neustavljivo boleznijo otroka. Brez upanja na zmago. In še je podobnih zgodb. Povsod okrog mene.

Sama trpim za »stalno moram nekaj počet« sindromom in včasih se mi zdi, da življenje ob tem drvi mimo mene. Jaz pa samo diham, delam in spim. Aha…in jem nezdravo hrano :P

Včasih sem šla domov, da bi imela tišino in mir. Sedaj je bila kak teden (in to je za selitve malo, a ni še konec), da sem komaj čakala službo. Yes; lahko sedim 3ure skupaj, če le ne bom preveč spila ;)

Zaj* obdobje je. Za večino. Ne vem ali je naša generacija prišla v takšna leta, da imamo kup problemov in vsega preveč. Ali pa je nekaj narobe z našim načinom življenja. Po moje drugo. Nekaj smo uničili. Predvsem sami sebe in odnose med seboj.

In potem pravim, da sem tečna od preobremenjenosti. Kar se bo dogajalo še vse poletje. Potem bom jeseni tečna, ker sem zamudila poletje. In pozimi, ker je zima,… seveda samo izgovor! To pa nekaj ni prav. Po naravi nisem tečna (ok, vidim tvoj fris poln nestrinjanja :P).

In seveda sem na najslabšem jaz. Pa partner, ki me »mora« prenašat. Zjutraj miganje, delo, opravki, čiščenje, pospravljanje, pomivanje, trgovina, športanje, 10 nujnih klicev, obligatoren obisk-snidenje,… če imam čas še jest. In potem sem vsesplošno tečna. Tisto tečna, ko se mi ne da več govorit, razlagat niti pokimat. Samo sem. In se mi zdi, da sem za vse sama. Da samo divjam ves dan. In vse je negativno. Mrak na oči.

To pa ni dobro ne zame, ne za zvezo. Resnično življenje zna bit naporno. In največja čarovnija je obdržati zadovoljivo zvezo ob vsakdanjiku. Takrat se vidi ali bo ali ne.

In zato se trudi ne gledat na stvari, ki bi jih želela imeti boljše ali drugače urejene. Ker bo druga stran začela delati isto! Posledico tega si predstavljam. Včasih je treba malo čez prste pogledat in je bolje za vse. Tako ugotoviš, da imaš vse. Tudi napačen način življenja in dojemanja stvari.

Na začetku objave sem naštevala probleme, ki to so. Večina si jih pa dela(mo) sami. Prepiramo se zaradi neumnih materialnih stvari (pa ne mislim na denar ipd). Obremenjuje nas, če ni pospravljeno, če ni počiščeno, ko so obiski, če kdaj kaj ni zlikano, če avto ni opran, pa da ključi niso na pravem mestu, da je gsm padel v vodo, … to so razlogi za prepire! Ali pa da preveč kupuje, da ne kuha/lika, da je preveč na telefonu/računalniku,… prav ne damo si miru!

A ne bi bilo fino se ne obremenjevat s temi neumnostmi in si na njihovi osnovi gradit »problemov«? A ni bolje imeti razmetano in obisk kot pa biti brez obiska? In je res vredno plačati ceno večjega avtomobila z manj preživetega časa z otrokom?

Hočemo vse in vedno več. Ob tem pa se tolažimo, da bomo stike z ljudmi obdržali preko računalnika…na Facebooku, Twitterju, hi5,…

Preveč smo neumni. Vseeno mi je kaj si boste mislile, ko pridete na obisk in ne bo pospravljeno. Izbrala sem se imet rada ;D In upam, da se me ta izbira drži čim dalj :)

Comments

dayana — 2009-07-05 22:54:39

Lepo to!!! Me veseli :D Pa isto velja zate veš mačka, ne glej postrani ko prideš in bo vse prašno in razmetano :P

The M. — 2009-07-06 20:09:07

Brez skrbi - ne bom vzela metle v roko ;) Že uspešno delam niiiiiič :)

Case Of The Fake People (TLC)

Wed, 13 May 2009 21:26:34 +0200

I thought that I knew about ’em Thought that they would never do me wrong Well well they smile in your face When all the time they wanna take your place Them backstabbers Same old scene that You’ve seen for so long Always want to be around you But as jealous as they come Well don’t want you to win that race ‘Cause if you do it’s gonna lessen their space That’s when I decide to say

Goodbye, goodbye To all the fake people in my life I never wanted you around me So be on your way now You better think twice Before you let people in your life Because when you put down No one is around you You got a case of the fake people A case of the fake people!

Zahvalni dan prijateljicam in prijateljem

Tue, 21 Apr 2009 23:40:48 +0200

Načeloma ne maram, če se me ne upošteva. Ok. Sploh ne maram, če se me ne upošteva. Mislim na stvari, ki se tičejo mene in na katere se mi zdi (kot se je dokazalo), da imam vpliv.

Spet sem dan starejša…Ok. Okroglo leto. Nisem pametnejša, nisem lepša, nisem bolj samozavestna…na sploh nič novega razen, da sem zaposlena in odcepljena od maminega krila. ;)

Sem pa bogatejša. Ne, za denar ampak za nekaj veliko boljšega. Bogatejša sem za spoznanje. Da imam okrog sebe prekrasne ljudi, ki me imajo radi in me cenijo (ok, ne upoštevajo me vedno, a to bo druga zgodba).

In zaradi teh ljudi…no, VAS… je bil moj dan prečudovit. Vesela sem, da imam prijatelje, ki se spomnijo name, čeprav se nismo videli že celo večnost, ali so se odselili zelo daleč, ali smo tako zelo spremenili svoje načine življenja, da se ne vidimo več toliko, ali smo si ustvarili razdaljo zaradi neumnih prepirov, ali tisti ki se ne uspejo odtrgati od dela in seveda tisti, ki me že kakšno desetletje spremljajo me bodrijo, če sem žalostna in se veselijo z menoj. Obožujem svoje prijatelje!!!

Rada bi vam vsem rekla HVALA, da lahko delim z vami kanček svojega bivanja. Tako ali drugače. Ne želim vas vseh imenovati, a vem, da se najdete (A., babi., B., B., D., E., J., K., M., M., mum, P., S., S., S., T., T., T., U., U., Ž.). Hvala prekrasnim sodelavcem (vaši podatki so itak na netu). :P . Hvala vsem “sorodnikom”. Hvala vsem.

Čudovit dan je bil. In poskrbeli ste, da si ga zapomnim…na zelo praktične načine.

Bila je velika, a tako dobra, da je ni več. Lažem drobcen konček je še v hladilniku za po večernem hribolazenju. Jah, moram testirat nove pohodne čevlje ;)

Hvala za vse zeleno! In za rožice :) Bom res pazila, da bodo lepšale čim več mojih dni.

Najbolj me je nasmejalo (in zaskrbelo) spodnje darilo. Fantje, men bodo izpit vzeli :D

Bilo je še kup prikupnih sporočil. Najbolj izvirno je bilo tisto; da v sms-u ni prostora in da mi bo čestitano v živo, ker je voščilo na treh straneh. Najljubše pa, da sem starejša le na papirju, po videzu pa enaka kot par let nazaj. Najbolj ljubeče pa… no, saj veste ;) LoL Hvala za vse poljubčke. Ene ste bile res radodarne….ampak ste vezane! Think of that! Razen, če vsi postanemo malo bolj družabni ;) Bi bilo treba fante vprašat ;) Joke! Raje ne, ker bi bili takoj za…potem bi pa imele težave :P Upam, da vam vse to dobro lahko kdaj povrnem! :* :* :*

Comments

mala — 2009-04-22 09:11:39

rafaelo pa si že zmazala, ne? :-)

mala — 2009-04-22 09:12:27

Ej, keri B. sem jaz, prvi al drugi? :-)

The M. — 2009-04-22 11:29:17

Mala moja…dva rafaela sta še v predalu. Kateri B. si? Bodi vesela, da nisi babi :P Hehehehehehehe :)

D. — 2009-04-22 12:06:15

Tisto na drugi sliki bo vsako leto večje in drugačno…sprejmeš podkupnino?

The M. — 2009-04-22 12:51:12

@D. Nikakor! Nisem podkupljiva. :P Grem pa vedno v smer kjer je dobra hrana :) Tako, da velja ;)

The M. — 2009-04-25 20:25:28

Hvala za čestitke tudi vsem zamudnicam in zamudniku :)

Šolske klopi

Fri, 10 Apr 2009 08:20:52 +0200

Zdaj, ko si sončni dnevi sledijo in sonce kasneje zahaja imam končno čas za eno svojih najljubših opravil. Sprehajanje po mestnem jedru. Seveda počnem več kot to! Imam kup nujnih opravkov. Na primer: kupiti vanilij sladkor, če bom slučajno kaj pekla. ;) In tako srečuješ veliko znanih ljudi. Najbolj zanimivo pa je srečati tiste, ki so se ti vtisnili v spomin v otroštvu. In tako po dolgih letih srečate »blokovske« prijateljice, sošolke iz paralelke, prestrašene sošolce, brate tabornega ognja, prve simpatije, … Vse tiste, ki so na nek način polepšali tvoje otroštvo. Seveda se ustaviš za trenutek in si izmenjaš nekaj besed. Veliko premalo. Ob teh priložnostih so vse besede premalo. In vsi so tako drugačni. Uspešni vsak na svoj način. Ene pričakujejo že drugega otroka, eni še veselo sprehajajo prvega. Eni še vedno vztrajajo pri izobraževanju, drugi se potijo ob diplomi. Ene so karieristke z velikimi avtomobili. Eni uspešno sprehajajo svoje kužke. Vse kar se mi je zdelo, da se je v otroštvu končalo se je nadaljevalo. Ampak brez mene. In res rada bi si vzela čas za vse te zgodbe! Morda mi do nekaterih uspe prit (zaradi interneta, telefona, soseske – veliko jih živi v moji bližini). In nekatera prijateljstva še vedno vestno ohranjam in ne pozabim vseh dobrih stvari, ki smo jih doživeli.

Za vas, ki vas nikoli več ne srečam: zapomnila si bom tisti tvoj jok ob padcu, to da smo držale skupaj pred toršico, tvoj simpatičen nasmeh, vse zabavne igrice okrog bloka, kako smešno pričesko si imela in seveda tebe! Tebe na pozabim.

Za tiste, ki jih še kdaj vidim, pa čeprav le na Facebooku ali čem podobnem: ostanite zabavni kot vas poznam iz otroštva, samosvoji, uspešni, igrivi in seveda ..tako zelo lepo posebni!

Comments

Eva — 2009-04-10 12:17:43

Uaaa ej, kere fotke! Noro!!! No, jst te še vedno pričakujem!!! Kdaj prideš?

The M. — 2009-04-10 13:04:47

Če boste čez praznike kaj doma…ali pa na sprehodu po sončnem Celju. Sem takoj za!

sIMON — 2009-04-21 10:34:31

Sm slisu - panakota ?

The M. — 2009-04-21 11:45:54

:)