Razmerja on mačkasi

Steak & BJ Day

Thu, 14 Mar 2013 05:32:14 +0100

Mesec dni po valentiovem sledi še en praznik. Namenjen bolj moškim….z manj osladne romantike in več akcije. No, tako bi si verjetno vsaj želeli na Steak &BJ Day. Brez rož, čokolad in voščilnic. No, kak sočen MMS je verjetno dobrodošel. Ne bom napisala puhljice (kot smo jih za tolažbo deležne ženske, če kak mož pozabi na rože na 14.2.), da bi se mogle tako vsak dan spomniti na svoje partnerje in jih razvajati. Ni realno. Tudi naveličal bi se.

Predvsem - bilo bi predrago. Kvalitetno starano meso se dobi pri “sosedih” in ni poceni. Niti nimam volje vsak dan žgati zrezkov v kuhinji. Pa še to bili šele za pozno večerjo. Tako zelo pozno pa ni pametno jesti težke hrane. In predenj vse pospraviš… Se razumemo, ne?! Torej…tukaj je en lep zrezek za vaš praznik, dragi moški. Ostalo se pa doma zmenite. Moj bo praznoval v gostilni - včasih je treba za kakšno zadevo izbrati “zunanje izvajalce”.

Castro San Francisco

Tue, 23 Feb 2010 16:03:31 +0100

Pri nas je ponovno aktualna tema kaj homoseksualno usmerjene osebe smejo in kaj ne. Ne bom dodala še svojega piskrčka…ali pa samo malo. Mene geji in lezbijke ne motijo, daleč od tega. V bistu mi je vseeno za spolno usmerjenost ljudi (dokler se ustavi pri odraslih ženskah oz. moških). Sem pa mnenja, da je razlika med normalnim in naravnim. In dam prav naravi, ker samo ona lahko regulira naš obstoj (čeprav se trudimo to spremeniti). Castro je znamenita soseska v centru San Francisca kjer je lepo biti gej ;) Tukaj je to že skoraj ne-napisano pravilo. In tudi turistom nam je bilo lepo stopiti v to ulico. Vsi so sproščeni in se zabavajo. Hja…našli so si konec kjer imajo mir :P Seveda smo zavili v bližnji Starbucks in v celem lokalu sva bili dve ženski :D Kaj si ja nor!? Gora moških in popoln mir pred njimi - sanjsko :) Pa še prijazni so. Bi si mislila, da bi se jih dalo vprašati kje se dobi najbolj ugodne torbice. Potem pa vidiš nekaj parčkov in hitro ugotoviš, da geji niso kot v filmih: hihitajoči, suhceni in pisani modni obsedenci. So čist normalni tipi, ki imajo pač radi tipe. Jaz jim ne zamerim, tudi jaz jih imam raje. ;) No, sprehod po ulici že naredite, če boste v tistih koncih…videli boste trgovine v stilu: Psi so novi otroci, Vroč piškotek, Ročno delo, …Malo smeha mora bit ;)

Sanjska poroka

Mon, 11 Jan 2010 12:18:25 +0100

In to si vsak predstavlja po svoje. Se zdi. Včeraj smo se naključno zapletli v pogovor kako in kje bi se kdo želel poročiti in mnenja so bila zelo različna. Zanimivo je bilo to, da mnenje ni bilo toliko odvisno od spola.

In potem sem razmišljala o porokah, ki so se že zgodile. Prijateljicam, sošolkam, znankam. Do sedaj sem bila le na dveh…povabljena sem bila pa na tri. Hja, poroka ni več nuja za skupno življenje. Biti koruznik je enako kot imeti izpit za avto. Nič posebnega torej ;)

Nazaj do porok. Ena prijateljica se je poročila na veliko. Z belo obleko, s pripravami pred poroko…pač z vsem kar spada zraven in je zabavno. Brez cerkvenega obreda. Na trudi poroki, ki sem se je udeležila je bilo kanček manj ljudi, a zato še več stikov in zabave. Po starem običaju je ženin pršel iskat nevesto in prej so ga na vratih sprejele vse druge “babnice”. Ko jo je dobil se je moral boriti, da jo je smel odpeljati pred olatar. Potem pa jo je zelo zvesto pazil - saj veste, kraje se dogajajo.

No, oba dogodka sta bila prijetna. A se mi zdi, da precej stresna in naporna za nevesti…ženini pač niso toliko obremenjeni. Moški verjetno ne sanjajo o svoji poroki že od 6 leta starosti ;)

In potem so bile poroke z nekaj ljudmi. Ko sta se poročila zgolj s pričami. In niti starši ali bratje oz. sestre niso bili povabjeni. In za te ljudi velikokrat pozabim, da so poročeni. Žal. Grdo, a tako pač je. Ker nisem vidla gore poročnih slik, nisem slišala prigod o lovlenju šopka (tudi to me je doletelo…še zdaj nekje čaka poln prahu), ker ni bilo najbolj pijanega, ker… ker je bila poroka kultiviran dogodek brez izgredov. ;)

In kaj je potem boljše? Kaj vam pomeni poroka…če odštejemo pravni vidik (pri nas tako obstaja zunajzakonska skupnost)? Kaj so prednosti tega, da si poročen? In kaj tega, da nisi? Hm… Kaj pa vem :P

Comments

Tanja — 2010-01-20 21:19:15

@Eva, tebe si niti ne predstavljam, da bi 6 mesecev planirala poroko, hehe… :D Sebe pa ne, da bi jo v enem tednu, tak da ja, kakor komu paše in odgovarja. Nama je takrat zelo atraktiven datum tudi malo podaljšal priprave, sicer bi bilo kake 3 mesece čist dovolj časa ;)

Mum — 2010-01-18 09:49:57

Huh, debata pa taka…….. Ej, pojma nimam, kaj in kako je boljš. Tista poroka, na kateri sm bla celo za pričo, mi je dala mislt. Vidva pa po svoji želji……..Whatever you do, I’m with you!!!!!!! Le pogumno, nihče ne grize, ne?!

Eva — 2010-01-17 17:25:17

Meni je bil pa super tisti en NORO FAJNI teden priprav. Če bi si vzela 6 mesecev bi ziher kej “zabluzila” ker nisem navajena dolgih organizacij … Ampak sej veš, kokr komu paše in da je prav za vsakega ;) Zaenkrat zakon še pr obeh drži, ne ;) ;) ;)

Tanja — 2010-01-16 19:07:24

Men je poroka in potem zakon kul. Sploh ko so prisotni še otroci… se mi zdi družina nekam bolj pristna, če sta starša poročena (pač taka je bila moja vzgoja) pa en priimek za vse. Pa se mi zdi, da si s poroko nekako “prisiljen” več vlagati v razmerje, koruzniki se lažje in prej vdajo in grejo vsak svojo pot. Sanjska poroka? Js bi svojo še enkrat ponovila, če bi lahko in vse popolnoma isto, edino še bolj bi uživala! :D Tudi 6 mesečno planiranje bi ponovila, ker to pomoje pač spada k poroki. Si ne predstavljam, da bi jo zorganizirala v enem tednu. Čar poroke je tudi v daljših pripravah in organizaciji. :D

The M. — 2010-01-16 01:22:17

@easy Hm…Eva tvoja poroka je bila nepozabna za vse, ki beremo tvoj blog ;) In smo si zapomnili :) Fotke pa prideva z veselem pogledat, če bosta nardila kokice - prineseva koruzo :) @Ž Jaz sem bila med debato modro tiho ;)

Eva — 2010-01-15 23:10:36

Mah ni kej, tu se pa morm razpisat. Moja poroka je bila naj naj naj. Itak da, sej je bla MOJA. Če pa ni vsakmu lastna poroka naj naj naj - pol pa tak brezveze. Vse sva spedenala v enem tednu,… pol pa v miru pričakala dan d. Od prve minute zjutraj do zadnje pozno ponoči - oz. zjutraj sem uživala. Ni stresno, če si stresno ne nardiš! Na ogled kupa fotografij pa le pridi, ker upam da nisi mene v tisti koš vrgla - za katere pozabiš da so poročeni ;) In če mi je žal? Če bi še 1x? Takoj še 1x! S popolnoma istim človekom in s popolnoma istim planom in itak da eno in edino pravilo –> BREZ KOMPLICIRANJA… Spodnji linki (če dovoliš seveda)pa v pomoč vsem, ki mislijo da se ne da! DA SE in pika! http://easyriderka.wordpress.com/2008/09/27/kompliciranje/ http://easyriderka.wordpress.com/2008/11/07/najina-poroka/ http://easyriderka.wordpress.com/2009/10/25/1-leto/ Sej tudi koruza ni slaba, ampak kokice so boljš ;) ;) ;)

ž — 2010-01-15 14:36:30

Zame je poroka, poleg očitnega metanja denarja stran, staromodnih običajev, skurjenih živcev in neumnih igric, požrtije, prvenstveno zaveza dveh oseb, nekako javnopravna naznanitev, da se imata rada in da si želita skupaj ustvariti življenje (ter s tem povezana ureditev pravnega in socialnega stanja). Torej je pomembno zgolj eno: da je poroka takšna, kot je všeč ženinu in predvsem seveda nevesti, no pa da je veljavna, hehe:P Moje osebno mnenje na to temo pa iz prvega stavka verjetno jasno, kajne, :D No, če pa bi mi kdaj padla opeka na glavo in se bi odločil za kaj takega bi nedvomno glasoval za mini eksotično poroko…na pamet pride ideja o poroki na eksotični plaži obvezno z bosimi nogami v mivki, nobenih mašnih oblačil, zgolj par in priče, potem pa medeni tedni na polno :D doma pa povabiš najbljižje na večerjo pa je :) Pa ne da ti že te stvari hodijo po glavi?! ccc, kam smo prišli :P PS: Bravo S.! ;) lp ž

Naraščaj in te zadeve

Thu, 26 Nov 2009 05:23:57 +0100

Dovolj sem stara, da bi imela otroka. Hm… V bistvu sem stara toliko, da bi lahko imela že otroke ;) Pa jih/ga nimam. In se ne pritožujem. Jih imajo moje prijateljice. In so zelo srčkani, nagajivi, preračunljivi, pametni, izvirni…vse naj-naj. So mi pa zelo jasne 2 stvari:

takšni niso ves čas,
takšni mali pametnajkoviči so, ker se straši z njimi ogromno ukvarjajo in jih učijo.

Torej za otroke moraš imet čas. Seveda nikoli ni pravi čas za otroke: ali faks, ali leta, ali premalo denarja, ali stanovanjski problem, ali težave v širši družini, ali brezposelnost, ali skrb za starše, …. skratka vedno je nekaj. Opažam pa, da te težave vsem, “ki se jim otrok zgodi” nekako izginejo. No, jaz še vedno nimam časa. Preveč imam dela sama s sabo. Preveč stresno doživljam svoje življenje. Iz dneva v dan divjam ali zaradi službe ali zaradi sebe, prijateljic, športa,… Vedno je nekaj. Moj prosti čas je omejen. Moj čas, ko imam neizmerno potrpljenje se tudi iz tedna v teden krajša. In bi znala bit odlična varuška…ja, ja, punce. Napisala sem BI, da ne dobite kakšnih idej :P Tako, da nimam časa. In tak je bil moj odgovor na vprašanje, če sem že naročila dojenčka. Hm. Še za naročanje včasih zmanjka časa. Kaj bi bilo šele potem z dostavo in vzdrževanjem ;)

Comments

Eva — 2009-11-26 14:35:18

1. Prva točka ne velja. Vsaj pri nas. Smeji se non stop in je cukr mali. Čakam kdaj se bo začel jokat… pa nič. No sej ne da si želim, ampak res se sam smejimo, pa spimo :) 2. Ja to si pa čist prav napisala. Veliko časa, igre, učenja, pozornosti. Ampak veš ko je enkrat tvoj ti je to v veselje. In ja res je –> vse ostale prej “obvezne” stvari s prihodom bibe zginejo ;) Prej se ti zdi da za otroka ni šans,… pol pa se ti zdi da brez njega biti … ni šans! ;) Tako da veselo/pogumno pejta naročat ;) :p Sej službe mata, stanovanje tut…

Mateja — 2009-11-26 15:43:14

Leta 2011 ga začneva “naročati”… :D Res je tako kot si napisala, vedno nekaj manjka, da bi lahko bilo popolno…ali ni prave ljubezni in ostaneš na koncu sam z otrokom, ali je stanovanjski problem, ni dovolj denarja, je še treba postoriti to in ono, pa kariera itd. Časa in denarja pa tako ali tako nikoli nimamo dovolj. Zame najpomembnejši dejavniki za “naročiti” otroka so: zdravje (lahko imaš vse, pa ti tukaj ponagaja), prava ljubezen med partnerjema in osnovni materialni pogoji, da lahko preživiš sebe in otroka… Midva bi ga že kar imela, ampak imava še prej nekaj želja, ki bi jih rada izpolnila (kakšno daljše potovanje, pa dovršiti zastavljene cilje glede dela do neke točke). Se zelo veselim tega obdobja in nosečnosti ter otročka…Can’t wait!! :) Manuela, have you changed your mind, yet? :)))

Tanja — 2009-11-26 15:51:54

Pametno razmišljanje! :) Bolje to, kot pa otroci, za katere starši nimajo ali nočejo imeti časa, potem pa nastanejo take situacije kot so v šolah zadnja leta… Eva, vidva imata zelo nezahtevnega otroka, kar je super, večina jih res ni nonstop nasmejana in cart, hehe…

The M. — 2009-11-26 23:59:48

@Eva Sej bi te ubogala, če bi bil priden in zdrav kot je tvoj Anže. To po moje zato, ker sta si ga res želela in je to to. Sigurno imajo možgani nek vpliv na telo in ob oddajanju toliko pozitivnih vibracij ;) @Mateja Em…še ena naljubša prijateljica je noseča…nič ne bo, bom z njo hodila na tečaj za mamice. Torej še en “razlog” za “ne”. @Tanja Mi je popolnoma jasno že kakšna odgovornost je samo s psom ;)

Eva — 2009-11-27 11:45:10

No no no sej tako hudo priden pa tut ni. Bom lahk bolj rekla kako je,… primerjala,… vidla,… ko bo drugi prišel ;)

The M. — 2009-11-27 15:52:41

Prav…pol čakam, da dobi Anže še sestrico ;)

Tanja — 2009-11-27 18:34:58

Eva, ja ja, zelo pridnega fantka imata. Sej ga lahk z drugimi dojenčki primerjata, sploh kar se tiče spanja, tamali raztura, hehe. Ja, pravijo, da je drugi otrok čist drugačen od prvega… zdej, če je Anže tak priden, hmm…. kak bo kej naslednji, še bolj priden?? Hehe… ;)

Eva — 2009-11-27 23:41:07

Ne ne, vsi pravijo da drugi nama bo pa že pokazal kako se ponoči vstaja ;)

Spela — 2009-11-28 17:00:41

Eh, jaz pravim vsakemu svoje. Nismo vsi narejeni za vse, a ne? :) Raje vidim, da nekdo prizna, da mu ni do tega, da bi imel otroka (pa si potem magari premisli), kot da ima nekdo otroka zato, ker je ”in” in ker ga imajo vsi :) Za konec pa še nekaj za hec: nikoli ne reci nikoli :D

Tanja — 2009-12-02 11:27:19

Pri drugem otroku je “problem” v tem, da imamo v glavi že neko predstavo, kako bo vse to zgledalo in ker je potem, normalno, vse drugače, smo lahko precej zmedeni, hehe… :) Eva, itak da bosta morala pri drugem nadoknaditi vso nočno vstajanje, manj spanja čez dan, več tečkanja… kak bi pa zgledalo, da bi imela še enega čist takega kot Anže?? :) Dooolgčaaaas, hehe… ;)

Dogodivščine iz preteklosti

Sun, 22 Nov 2009 22:38:29 +0100

Vse jih imamo. Tudi oni jih imajo. Vprašanje je le kdo jih izda več ;) O čem govorim? O vseh tistih zabavnih zgodbicah s katerimi smo do solza nasmejale najboljše prijateljice. O osvajalskih spodrsljajih. Tistem čudnem tipu iz lokala. Kako se je oni po nesreči zaklenil ven, ker je med odhajanjem govoril z nami po telefonu. Ali kako sta se spoznala - ko je prisegla, da res ni njen tip moškega. O tem, da mu je izgubila psa. Da tistih bolj “sočnih” dogodivščin ne omenjam. Seveda jih imamo vsi. Vsi tako ali drugače preživimo “študentska leta” (tudi tisti, ki sploh ne redo študirat). ;D

In potem se umirimo. Najdemo partnerja. Smo srečne. Vsaj večino časa :P Ženske pač stalno želimo kaj spremeniti. No, to lahko napišem lepše….tako bolj za moško publiko: “Ženske smo nagnjene k popolnosti in iz vsakega moškega želimo narediti vladarja sveta.” (O nesporazumin in prepirih zaradi različnih pogledov na našo “pomoč” zdaj ne bom pisala). Kje sem že ostala??? Aha! Imamo moškega in smo srečne.

Sprehajamo se po Mariboru (ali kateri kraj vam že pač pade na pamet) in se spomnimo na eno zelo smešno dogodivščino. Pri sebi se malo zahihitamo. Ampak (očitno) toliko na glas, da nas tudi partner sliši in zasliši čemu tak skrivnosten nasmešek. Moja reakcija vam je itak že jasna, toliko me že poznate. V pol smehu povem zgodbo kako me je oni osvajal in po nesreči pahnil z meter visoke ograje, da sem kraljevsko telebnila na hrbet. Jasno, da nisem imela tam kaj iskati, ampak včasih me zagrabi počet neumnosti. Zgodilo se mi ni nič. In ko sem zagledala nad sabo prestrašen obraz (takšen kot bi bila merva ali bi me pol manjkalo) me je zvilo od smeha. In to je eden tistih neumestnih trenutkov, ki se jih spomniš. So ti večno smešni. Težava pa nastane, če so smešni samo tebi :P In te po končani anekdoti partner samo nemo gleda. Huh. Neprijetno.

Saj bi vas vprašala koliko in kaj poveste ve. Pa mi je že v naprej jasno, da na to objavo ne bo komentarjev ;) Tudi moj “dogodek” je izmišljen. Me pa vseeno zanima koliko upate zaupati….jaz nikoli ne vem kje je zdrava meja in včasih povem preveč. Pa saj to se pričakuje od ljudi, ki javno pišejo svoj dnevnik mar ne?!? :P

Ven v soboto zvečer

Mon, 02 Nov 2009 15:10:01 +0100

Popolnoma filmsko. No, če smo realni v filmih in nanizankah se hodi ven vse večere v tednu – tega mi NE znamo. Žal. Smo malo zapečkarski. Obvezno pa je potrebno pokazati svoja nova oblačila v soboto ponoči. Seveda ne zvečer :P Šele takrat ko se lokali v tujini zapirajo, prilezemo na plano. Priti v lokal pred enajsto uro ni kul. V lokal je potrebno čim kasneje. Da se že tare ljudi. Ker če je zunaj 100 meterska kolona je notri res nora zabava. To je indikator ;) Takoj po prihodu v lokal začnemo iskati tisto noro zabavo. Žur, čago, nekaj. Pa je vse kar vidimo le kup sardelic. Premajhen prostor za vse te ljudi. Bučna glasba. Zadirčna strežba. Kaj je tu tako finega? Plesati ni mogoče. Roke imaš polne stvari (šal, jakna, torbica, …), ker je zunaj temperatura -1 in notri +28. Pogovori zaradi glasnosti zvočnikov odpadejo. Za romantične trenutke ni prostora.

Kaj torej lahko počneš? 1. Stražariš pri vhodu in opazuješ prihode/odhode. 2. Se drgneš ob šank in skrkaš vodo. 3. Se greš morskega psa in krožiš po množici. 4. Nabereš vzorce epitelija z drgnjenjem ob neznance za znanstveno raziskavo. 5. Se trudiš dobiti virozo, da si lahko od ponedeljka na bolniški. 6. Izživljaš kakšen fetiš (nekaj z dotikanjem nepoznanih ljudi). 7. Se postaviš v bližino WC-jev in opazuješ kdo ima najmanjši mehur in kdo največ bruha. 8. Pod stopnicami gledaš puncam pod krila. 9. Od 8h dalje stražiš svojo mizico in dregaš s komolci, če jo ogrožajo novi osvajalci. 10. Se napiješ in se zabavaš že samo s tem, da si. 11. Neumno ogovarjaš nasprotni spol. Morda sem kaj še izpustila, a bistvo o nočnih izhodih je pokrito. In potem se pojavi vprašanje zakaj bi to sploh počeli: 1. Da bi potrdil svoj obstoj s tem, da te ljudje opazijo – v mini oblekici in 11cm petah ali oprijeti majčki brez rokavov lahko javno predstaviš kaj naredi odpovedovanja ogljikovim hidratom – za dvigovanjem samozavesti.

2. Srečaš ljudi, ki jih nisi videl že 10let. 3. Ker doma nimaš družbe za pijančevanje in tu jo najdeš. 4. Doma nimaš nikjer tako glasnega ozvočenja in tu stalno vrtijo tvoj najljubši komad. 5. Potrebuješ izgovor za hranjenje sredi noči – kebap ob 2h zjutraj. 6. Da bi si našel partnerja za stvari v dvoje (sprehod, ležanje pred televizijo, izlete, pa tiste očitne zadeve ;D).

Zdaj gledam točke kaj lahko zunaj počnem. Nič od tega me ne privlači. Vem tudi ZAKAJ ne hodim več ven. Ne potrebujem tega, da bi bila opažena, moja samozavest je ok. Srednješolske sošolke sem že našla na Facebooku in tako lahko ohranim prijetnejše stike kot pa neoseben klepet sredi polnega bara. Alkohola ne pijem. Najljubši komad poslušam na poti v službo tako naglas, da motim vse, ki ne vedo kaj je varnostna razdalja. ;) Rada jem – vedno in ne potrebujem izgovora za to ;D Partnerja že imam in lahko počnem bolj prijetne stvari kot vse zgoraj opisano.

Zato ne hodim ven. Ne razumite narobe: obožujem glasbo in ples. Rada se zabavam s prijateljicami. Scene Seksa v mestu kjer so vse večere na koktajlih že dolgo sanjam. Zelo rada bi našla kakšen undergroun salsa klub. Uživala bi, če bi se za večerni izhod res lepo oblekla in bi bili lepi tudi vsi ostali. Samo nič od tega ni pri nas ni mogoče. No, v resnici srčno upam, da se motim in mi bo nekdo zdaj napisal za en zelo drugačen klub/lokal/bar. Upam, a dvomim!!!

Comments

The M. — 2009-11-04 16:48:06

@Eva Kaj pa vem…tudi Evergreen gneča mi ni bila všeč :P Niso samo leta kriva :)

Eva — 2009-11-03 22:48:37

Jah stari smo. Prej men ni blo problema v prenapoln diskač se basat. Zdej? Ni šans! Ni ga lepšega kot na kavico popoldan s prijatelji nekje zunaj na sončku se martinčkat, al pa zdej ko se ne kadi noter je tak tudi noter fajn. Pol pa sladko zaspat zvečer in si zjutraj tak kot se šika.

The M. — 2009-11-02 22:59:37

Potem nas je več čudnih ;) Gremo v tujino - jaz sem za :D

Spela — 2009-11-02 19:02:50

Ej…tale zapis pa..ostala sem brez besed. Se več kot strinjam s tabo. Tudi jaz točno tako čustim. Meni to ni zabava, pa mi ej tudi redkokdaj predstavljajo zabavo. Ok, če je bla res ok družba, pa da je bilo kolikortoliko prostora za plesanje. Zadnje čase se mi pa zdi iti ven še huje kot iti za 1.nov na grobove. Najprej si pregledan od glave do pete, potem te gledajo če plešeš (če ja, kako plešeš, če ne, zakaj ne plešeš). Potem si na tapeti, če nimaš v rokah alkota itd. Mah ne vem…nisem za ta špas. Pa se nimam za ne vem kako staro lol Všeč pa so mi večeri v družbi ljudi s katerimi se imam lepo. Na pijači, na taortici, na čveku…lahko tudi v undergroung clubu ;) Ali pa magari pri komu doma med igranjem enke ali kake druge (smešne) družabne igre. Glavno, da se imam fajn. A sem zato čudna? :D

SP — 2009-11-02 18:11:31

Ne vem kako bo zvenelo, ampak: v tujini je tole čist poštimano. Bo treba tja :). LP, S.

Mum — 2009-11-18 13:41:55

Ja, punce?! Kaj naj pa jst rečem? O letih, in ostalo…

Za pogumne!

Fri, 24 Jul 2009 15:23:50 +0200

Moram priznat, da ene lastnosti pri ljudeh naravnost občudujem. Najbolj pa to, da živijo svoje življenje ne glede na to kaj drugi mislijo, rečejo, zahtevajo od njih (v mejah normale - šefe je treba ubogat ;D). In spet sem bila pozitivno presenečena nad Evo in Gregorjem. Taprava sta! Uživata življenje in se ne data moti z malenkostmi. Upam, da se tudi Anže tega “naleze”. In, da se tudi jaz opogumim po tisti tatoo, ki ga bi rada že nekaj let :) Oglejte si sami!!!

Comments

Nives — 2009-07-24 15:43:17

Upam da se čim prej opogumiš ;))

The M. — 2009-07-24 16:27:29

Bom, bom. Tudi ti? ;)

Eva — 2009-07-24 16:37:41

Nič čakat, hitro v tattoo studio. Ko (če) je želja je treba kr v akcijo. Nima veze kaj mislijo drugi o tem,… živimo samo enkrat. No komaj čakam da vidim tvojega. Pa hvala za tole objavo. Jo je bilo super prebrat ;) Tudi midva upava da bo Anži nalezen ;)

Nives — 2009-07-25 08:09:27

Sem se že, pred 5.leti :) Se popolnoma strinjam z Evo: če je tebi všeč in si to želiš, pol nč čakati… ;) :)

The M. — 2009-07-25 13:30:16

@Nives… a? kako, da nič ne vem o tem? ;)

Življenje danes

Wed, 01 Jul 2009 22:28:06 +0200

Spet so tisti dnevi, ko vreme ni kot bi moralo biti. Ko smo vsi rahlo nataknjeni (pa ne na tisti dober način) in razdražljivi. Predvsem pa zamišljeni. Povsod vidimo probleme. No, nekateri imajo dejanski problem…ki pa se spet drugim zdi malenkosten. Prijatelj, ki je izgubil službo je potrt, a preneha jamrati v trenutku, ko izve, da je znanka izgubila moža. Razočarana je nad življenjem. Zgodila se ji je krivica. A sama uvidi, da se dogaja še večja krivica bivšemu kolegu s faksa, ki se bojuje z neustavljivo boleznijo otroka. Brez upanja na zmago. In še je podobnih zgodb. Povsod okrog mene.

Sama trpim za »stalno moram nekaj počet« sindromom in včasih se mi zdi, da življenje ob tem drvi mimo mene. Jaz pa samo diham, delam in spim. Aha…in jem nezdravo hrano :P

Včasih sem šla domov, da bi imela tišino in mir. Sedaj je bila kak teden (in to je za selitve malo, a ni še konec), da sem komaj čakala službo. Yes; lahko sedim 3ure skupaj, če le ne bom preveč spila ;)

Zaj* obdobje je. Za večino. Ne vem ali je naša generacija prišla v takšna leta, da imamo kup problemov in vsega preveč. Ali pa je nekaj narobe z našim načinom življenja. Po moje drugo. Nekaj smo uničili. Predvsem sami sebe in odnose med seboj.

In potem pravim, da sem tečna od preobremenjenosti. Kar se bo dogajalo še vse poletje. Potem bom jeseni tečna, ker sem zamudila poletje. In pozimi, ker je zima,… seveda samo izgovor! To pa nekaj ni prav. Po naravi nisem tečna (ok, vidim tvoj fris poln nestrinjanja :P).

In seveda sem na najslabšem jaz. Pa partner, ki me »mora« prenašat. Zjutraj miganje, delo, opravki, čiščenje, pospravljanje, pomivanje, trgovina, športanje, 10 nujnih klicev, obligatoren obisk-snidenje,… če imam čas še jest. In potem sem vsesplošno tečna. Tisto tečna, ko se mi ne da več govorit, razlagat niti pokimat. Samo sem. In se mi zdi, da sem za vse sama. Da samo divjam ves dan. In vse je negativno. Mrak na oči.

To pa ni dobro ne zame, ne za zvezo. Resnično življenje zna bit naporno. In največja čarovnija je obdržati zadovoljivo zvezo ob vsakdanjiku. Takrat se vidi ali bo ali ne.

In zato se trudi ne gledat na stvari, ki bi jih želela imeti boljše ali drugače urejene. Ker bo druga stran začela delati isto! Posledico tega si predstavljam. Včasih je treba malo čez prste pogledat in je bolje za vse. Tako ugotoviš, da imaš vse. Tudi napačen način življenja in dojemanja stvari.

Na začetku objave sem naštevala probleme, ki to so. Večina si jih pa dela(mo) sami. Prepiramo se zaradi neumnih materialnih stvari (pa ne mislim na denar ipd). Obremenjuje nas, če ni pospravljeno, če ni počiščeno, ko so obiski, če kdaj kaj ni zlikano, če avto ni opran, pa da ključi niso na pravem mestu, da je gsm padel v vodo, … to so razlogi za prepire! Ali pa da preveč kupuje, da ne kuha/lika, da je preveč na telefonu/računalniku,… prav ne damo si miru!

A ne bi bilo fino se ne obremenjevat s temi neumnostmi in si na njihovi osnovi gradit »problemov«? A ni bolje imeti razmetano in obisk kot pa biti brez obiska? In je res vredno plačati ceno večjega avtomobila z manj preživetega časa z otrokom?

Hočemo vse in vedno več. Ob tem pa se tolažimo, da bomo stike z ljudmi obdržali preko računalnika…na Facebooku, Twitterju, hi5,…

Preveč smo neumni. Vseeno mi je kaj si boste mislile, ko pridete na obisk in ne bo pospravljeno. Izbrala sem se imet rada ;D In upam, da se me ta izbira drži čim dalj :)

Comments

dayana — 2009-07-05 22:54:39

Lepo to!!! Me veseli :D Pa isto velja zate veš mačka, ne glej postrani ko prideš in bo vse prašno in razmetano :P

The M. — 2009-07-06 20:09:07

Brez skrbi - ne bom vzela metle v roko ;) Že uspešno delam niiiiiič :)

Mala zver – ljubosumje

Wed, 10 Jun 2009 07:16:20 +0200

Normalno je, če si malce ljubosumen. Sploh na začetku zveze, ko še nisi prepričan kaj si druga stran misli o tebi. Je pa neprijetno, ko postane zadušljivo. Ko se nekdo prilepi. Se te stalno drži, kliče na 5 minut, preverja kje si, če nisi z njim… Verjamem, da ljubosumneži niso zlobni. Po moje tudi nimajo slabih namenov. Verjetno jih je le strah izgube. Pa tudi to, da ljubosumni ljudje niso samozavestni ne more biti res. Poznam jih kar nekaj, ki so zelo samozavestni in delujejo povsem neobčutljivo. Vedo kaj hočejo in svoje mnenje vsiljujejo partnerju. Prej je krivo, da se ne cenijo dovolj in se zato bojijo izgube partnerja. S tem so lahko obsedeni in vsaka malenkost jih lahko vržejo s tira. In potem v glavi ustvarjajo različne konstrukte kaj se v resnici dogaja.

No, nisem takšna. Nisem ljubosumna zaradi občutka manjvrednosti. Sem se pa že ujela, da sem ljubosumna zaradi slabih izkušenj. Po naravi sem nezaupljiva…in zelo se vživim v slabe izkušnje prijateljic. In moje ljubosumje je bolj splošno nezaupanje. Tega pa je zelo težko odpraviti…se mi zdi. ;)

Ko ne rečejo oprosti….

Sat, 06 Jun 2009 20:14:41 +0200

Drage moje vse vemo, da so moški še raje »nezmotljivi« kot me. Radi nam povedo: »A sem ti rekel, da bo tako? Lubica ti me samo poslušaj drugič.« Nekaj zelo naredijo narobe. Po vsem našem joku in stoku se čez čas zavedo svoje napake. In če bi bili ženske bi bil naslednji logičen korak iskreno opravičilo, vidno obžalovanje in damage control :D Moški pa…bodo namesto besed: »Oprosti mi draga,« naredili kup drugih stvari. Primer: popravili vam bodo nekaj kar vas je motilo že dolgo časa in ste redno tečnarile, a se ni zgodilo. Ali pa bodo pospravili posodo, pobrisali prah ali skuhali kosilo. Tisti večer bo pozabil na računalnik ali TV in se ukvarjal le z vami. Postal bo ljubeč in nežen. Podaril vam bo pozornost…uganite: rože! Povabil vas bo na pregrešno večerjo. In podobno…

Me rečemo le žal mi je, oni si naredijo goro dela. Hmmm…razmišljam kaj je bolj iskreno. Zagotovo pa vem kaj je meni bolj »koristno«. Pa saj jim v očeh vidimo, da jim je žal…pa naj se še malo potrudijo za nas :P Jaz, jaz sem nora na hrano in izlete ;D

Beyonce - Halo

Mon, 25 May 2009 23:19:32 +0200

Remember those walls I built Well baby they tumbling down And they didn’t even put up a fight They didn’t even make a sound I found a way to let you in But I never really had a doubt Standing in the light of your halo I got my angel now…

It’s like I’ve been awakened Every rule I had you breaking It’s the risk that I’m taking I ain’t never gonna shut you out Everywhere I’m looking now I’m surrounded by your embrace Baby I can see your halo You know you’re my saving grace You’re everything I need and more It’s written all over your face Baby I can feel your halo Pray it won’t fade away!

Hit me like a ray of sun Burning through my darkest night You’re the only one that I want Think I’m addicted to your light I swore I’d never fall again But this don’t even feel like falling Gravity can’t forget So pull me to the ground again…

Case Of The Fake People (TLC)

Wed, 13 May 2009 21:26:34 +0200

I thought that I knew about ’em Thought that they would never do me wrong Well well they smile in your face When all the time they wanna take your place Them backstabbers Same old scene that You’ve seen for so long Always want to be around you But as jealous as they come Well don’t want you to win that race ‘Cause if you do it’s gonna lessen their space That’s when I decide to say

Goodbye, goodbye To all the fake people in my life I never wanted you around me So be on your way now You better think twice Before you let people in your life Because when you put down No one is around you You got a case of the fake people A case of the fake people!

Varnost proti razburljivosti

Sat, 09 May 2009 09:15:15 +0200

Včasih smo v precepu. Bi raje toljeni sir ali kislo smetano? Paradižinovo mezgo ali majonezo? Ržen kruh ali koruznega? Ampak…a je to res pomembno?!? Nimam pojma. Po moje je odvisno od okusa. Izbereš kar se ti zdi bolj dobro. Pri odnosih pa je bolj komplicirano. Ja lahko izbereš ker je bolj dobro, vendar to ni vedno tudi najboljše zate. Eno je razsodnost, drugo so čustva. Razum in srce. In ta dva sta zelo redko usklajena.In tu se začnejo težave. Kaj, kdaj, kako, s kom … ? In včasih se pustimo zapeljati še trenutnim nagnjenjem. Kar se lahko zelooo dobro konča….ali pa je obsojeno na večno skrivnost. Postane okostnjak v omari za katerega upaš, da se čim prej upepeli. Pustimo to. Težko pa je najti pravo pot, ko enkrat zaideš. Lahko se zgodi, da ostaneš v temi….ali pa najdeš bližnico. V vsakem primeru nekje nekaj zamujaš. Takšno je življenje - zahteva odločitve - ne moreš imeti vsega.In se odločiš: ostaneš na varni poti ali greš izzivom naproti. Jaz imam rada izzive, a me vodi predvsem razum. Rada imam še neprehojene poti, a ne maram skrivnosti. Zelo težko zaupam in lahko mi je zaupati. Nekako sem na obeh straneh. In ko sem v precepu??? Če ni res velika in dobra čokolada zmaga razum :D Nekje sem nekoč prebrala: “Nova metla dobro pometa, a stara pozna kotičke.” V vsem tem pa je nekaj dobrega: vedno imaš sebe in če si dober do ostalih je to zelo veliko! :)

ENAKOPRAVNOST spolov?

Thu, 15 Jan 2009 20:00:09 +0100

Ja… je super, da imamo tudi ženske volilno pravico. Odlično, da smemo opravljati vse poklice. Super, da smo skoraj enako plačane za enako delo (po moje so tu še vedno razlikice). Ampak… Ja vedno je BUT ;)

Ene stvari res naj ostanejo ženske in ene naj ostanejo moške. Nikoli se ne bi spustila v debato z zidarjem o tem kako gost naj bo omet in koliko debel naj bo cokel. Ja, bi se prerekala glede barve, ostalo pa ne! Ne bi bilo videti žensko, da skočim do zidarja in mu razložim, da bi moral dodati več tega ali onega, da temperatura ni prava….ali pa mehaniku, da naj pogleda še odmično gred, ker je prav gotovo zvita zaradi nepravilne uporabe menjalnika :P To so moške stvari. In moškim ne pristaja solarij, lakirani nohti, tedenski obiski frizerja ali pedikerja, hitro menjanje razpoloženj, vsi znaki PMSa. To počnemo ženske! Me imamo v moških očeh »enostavno rešljive neponovljive probleme«. In ja, včasih ne iščemo rešitev ampak samo rade jamramo. To je pač žensko.

Moški pa naj ostanejo velike močne skale, ki so nežni ljubeči puhki le, ko smo same z njimi. Takšne vas imamo rade! Saj je tako, ne?!

Aha, aha, aha....

Wed, 07 Jan 2009 21:30:53 +0100

Popoln odgovor na monolog nekoga, ki ti pridiga kaj si in kaj nisi naredil prav. Včasih se mi res ne da pogovarjat o težavah, nesporazumih, problemih. Tudi če sem jezna. Ali pa takrat še posebej.

Razvila sem posebno neprimeren sistem brisanja podatkov. Če sem na nekoga jezna in me pusti pri miru 24ur bom po tem času spet normalno človeško bitje (vmes sem grozen zmaj).

In potem razmišljam zakaj se prepiramo. Načeloma je he said-she said crap! Kaj bi bilo, če se ne bi pogovarjali? Določenih težav sploh ne bi imeli :D Težav, ki se sprožijo zaradi naših neumestnih (čeprav se nam zdijo zabavni) komentarjev ne bi bilo! Hm… torej je tole govorjenje malce precenjeno. Hm… sedaj se bom prepirala le še v nemščini in preslišala vse ostale jezike. Odlično!

Ne se it učit nemško, prosim, ker mi boste podrle sistem ;D

Obdobje nenasitnih babnic

Wed, 03 Dec 2008 21:00:38 +0100

Ko se po dolgem času spet srečam s prijateljico in jo vprašam kako je…najprej odgovori, da premalo seksa. Hmmm… In potem razmišljam: pa saj moški sanjajo o nenasitni ljubimki!

Res pa o njej sanjajo v puberteti…ali pa po zdolgočaseni zvezi….ali pa pač zaradi velikega pomanjkanja seksa. In potem jo končno dobijo. In prve pol leta sta oba v dvanajstih nebesih…potem pa ju pogoltne ritem življenja (služba, faks, otroci,…). To se zgodi tistim korenjakom, ki takšno žensko uspejo obdržat. Večkrat so ta razmerja le prehodnega značaja. On spozna simpatično in samozavestno žensko, stvari se razmeroma hitro zgodijo, vse se zdi popolno. Po mnogih zmenkih, ki se začnejo in končajo v horizontali (ja, možna je tudi vertikala ;D) pa počasi moški ugotovi, da je to vse kar počneta. Da je kot suženj, ki uboga in izpolnjuje želje. In ko tega ne zmore ali noče več se začnejo težave, ker je to glavna stvar, ki ju veže. In potem se začne on obilno sestajati s prijatelji, ona noro nakupuje. Kmalu sledi pogovor »ni težava v tebi, ampak v meni« (to vsi vemo, da ni res) in »zveze« je konec.

Teh žensk je vedno več. In kako dalje? Hm…mislim, da bom prihodnje te pogovore speljala na oblačila ali vreme ;)

Comments

irena — 2008-12-16 10:18:14

nikoli dokončana zgodba………….. sem ti pa natrosila komentarjev za en velik koš, boš imela veliko dela, da vse prebereš

NEVARNA RAZMERJA

Fri, 07 Nov 2008 22:09:14 +0100

Tema knjig, filmov, življenja. In počasi tudi sama ugotavljam, da je morala biti vsaj kakšna malenkost (če že ne vse) napisana na podlagi resničnih zgodb. Skrbi me le, da se vse končajo nesrečno. Včeraj sem obiskala prelep del naše dežele, poln mistike in pripovedk. Rakek, Cerknico,…kraje kjer so glavni junaki izginil…požrla jih je zemlja. In vse zgodbe so govorile o ljubezni, lepoti, bogastvu…končale so se z prevarami, prekletstvi, pogubo.

In potem razmišljam. Ja, razmerja so nevarna. Sploh takšna kot smo jih vajeni. Z eno osebo, ki nam je vse in smo ji mi vse. Grozno je če jo izgubiš….ne glede na razlog. In potem se začne matematika: nevarno je imeti samo enega tipa. Kaj, če se mu kaj zgodi?! Torej jih bi moglo biti več? Kar cel šopek. To bi vzelo ogromno časa! Zmanjšalo bi pa tveganje izgube. Prav tako bi se zmanjšala navezanost na eno samo osebo. Več ljudi ima več različnih dobrih lastnosti, torej zadovolji več potreb. Hmmm… več ljudi pa ne pomeni, da si manj sam, ko koga potrebuješ. Verjetno bi manjkala bližina in intima, ki si jo deliš z eno osebo.

Pa vendar mi ne gre iz glave kako nevarno je imeti enega tipa! Ki ti je vse in največ. Če odštejem strah izgube, ostane še strah pred manj vrednostjo. Pa nimam težav s samozavestjo….no, vsaj večino časa ne. ;) Težko je biti nekomu vse. Težko je vedno vedeti ali čutiti kaj oseba nasproti tebe želi, pričakuje, upa. Še hujše pa je to vedeti in biti nesposoben to dati. In potem opazovati kako nekdo v tebi išče vsaj kanček, žarek, atom tistega kar potrebuje, da bi bil zares srečen. In ti upaš, da bo to našel pri tebi in ne kje drugje. Pa smo spet tam – strah pred izgubo.

In zakaj se gremo to igrico? Mogoče, ker ni nikjer napisanih pravil in si jih lahko krojimo sami. A je vse skupaj še bolj težavno, ker bi vsak želel igrati po svojih pravilih.

Uf, sem zahtevna. Od ene osebe bi rada vse…po drugi strani pa sploh ne vem kaj ji lahko nudim…razen iskanja dela mene, ki bi ga želela imeti a je tako skrit, da še sama ne vem ali res obstaja. :(

Zvest iz uvidevnosti!

Mon, 27 Oct 2008 15:14:23 +0100

Na kaj vas spomni zgornji stavek? Mene na situacijo, ko bi nekdo skakal čez plot (ograjo ali zid) vendar se zadržuje partnerju na ljubo. Khm…in požreš debel cmok sline. Kaj pa če bo imel slab dan in bo besno neuvideven? Naj sklepam na manj prijeten razplet?! Ne, ne, ne…. mi ni treba pravi. Iz uvidevnosti, vsaj tako sklepam ;)

NESBIČEN DAR

Sat, 25 Oct 2008 08:28:59 +0200

Včeraj sem ponovno razmišljala o tem. Imam hobi. Rada presenečam ljudi, ki jih imam rada z drobnimi ali manj drobnimi pozornostmi. Včasih z razlogom, včasih pa kar tako…na popolnoma navaden dan. In vsi so veseli. No, vsi smo veseli. Pri določenih situacijah je pač tako, da je kakšno stvar potrebno kupiti dvojno. Torej, ko prijateljica kupi tipu bon za razvajanje v welnessu za dve osebi je seveda primerno, da vzame njo. Popolnoma normalno. No, nekaj podobnega sem naredila tudi sama in bila deležna zbadljivke: »No, da vidim kaj si si spet kupla! Hehehe…«

In potem mi to ni dalo miru. Če odštejem kanček užaljenosti, ker če bi kupovala zase bi raje tisto noro torbico v ….ne bom delala reklame… sem se resno zamislila. Ja. Drži. Ko sem kupovala…je pol darila zame! Neee..zase pa že ne bi tako zapravljala…vendar posredno sem. In zdaj se mi zdi bedarija.

Po drugi strani pa se mi zdi, da nesebičnih dobrih dejannj pravzaprav ni. Tudi, če popolnem tujcu podariš par kovancev, sendvič,nekaj… se ob tem dobro počtiš. Aha, naredila sem dobro delo, bravo jaz. Pa smo spet tam.

Torej sem sedaj sprejela dve stvari: darila za dve osebi bom podarjala raje drugim (pol si pa same računajte koga boste kam peljale) in da je vseeno fino kdaj komu s pozornostjo pričarat nasmeh na obraz.

Zdaj grem pa ven…nekomu polepšat dan in se bolje počutit ;)

Comments

Dayana — 2008-10-25 12:27:52

Ne, ne, ne…. ;) To moraš drugače vzet… Ko narediš dobro delo, čustveno “nahraniš” in razveseliš dva človeka: tistega, ki si mu dobro delo naredila in pa SEBE!!!, kar je prav!(kdo bo pa za tvojo dušo skrbel, če ne sam?!?!) Tako sta srečna in zadovoljna dva in ne samo eden! :)