Samo-Pomoč on mačkasi

Ne(srečen) januar 2010

Fri, 15 Jan 2010 19:32:55 +0100

Ne sodim meseca po prvem tednu…ga pa po dveh :P Toliko nevšečnosti kot jih je bilo že letos…joj :P Enim nam nagaja zdravje in nas slili k mirovanju (kaj mi hujšega kot to), drugi letijo s ceste, tretje napadajo migrene, četrti morajo spremljati štirinožce na operacije, peti izgubijo ključe, šestim po enem dnevu crkne telefon,… ni da ni. In potem se sprašujem zakaj? Smo naredili toliko slabega? Ali pomeni slab začetek le dober konec??? Upam, da bo to to! Zase in za vse ostale :D

Comments

Mum — 2010-01-17 20:22:45

Ola! A ni dons že bolje?! Čakaj še malo, pa boš spet letala naokrog, kar ne boš srečala samo sebe… Take it easy! Don’t be too hard to yourself…………..

Tanja — 2010-01-16 19:01:05

…slab začetek, dobr konec… baje! Upam, da drži! moj se je tud bolj slabo začel.

The M. — 2010-01-16 01:24:04

izpod tvojih tipk v ….hm…resničnost :)

Spela — 2010-01-15 19:59:37

Jaz se ne pustim tak hitro…imam občutek, da bo 2010 eno fajn leto :)

Jutranje odmrzovanje

Thu, 03 Dec 2009 05:33:19 +0100

Avtomobila, se razume. Hrano že lahko vržem v takšno ali drugačno pečico ali jo namočim v toplo vodo. Ni idealna (zdrava) rešitev, deluje pa. To, da nisem ljubiteljica zime že veste (naj bo v hribih za smučarje, borderje, tekače,…). Naj vam zaupam še en razlog. Ker je treba zjutraj še bolj zgodaj vstajati :P En sam pogled skozi okno je dovolj. Jupi. Trava je bela. Slana je tudi na avtu. Huh. Me kar mine in bi šla najraje oblečena nazaj spat. Pametne rešitve za odmrzovanje še nisem ugotovila, poskusila pa sem že:

pokrivanje avta z tanko prevleko - deluje, če ga pokriješ pred sončnim zahodom, sicer pride vlaga med avto in prevleko in jo je treba zjutraj s silo vleč dol, potem pa te čaka še malo praskanja odtisov prevleke…7 min
pokrivanje z odejo ali debelo brisačo - velja podobno kot za prevleko + preko noči se zelo napijeta vlage in je potrebno imeti primeren prostor za sušenje. Morda kopalnica nad banjo? Seveda je potrebno potem kopalnico vsakič očistiti….že ob nošnji pregrinjala nazaj v stanovanje/hišo se dvakrat preobuješ….7 min
odmrzovanje s pršilom - se je končalo slabo. Res naredi kar obljubi. Odmrzne v trenutku, a ne povedo ti da tudi drži le trenutek :P Ok, res je bilo kanček pod ničlo in avto ne-pokrit. Veselo prešpricam cel avto, vklopim gretje stekel in speljem. Po 300 metrih že nisem več videla iz avta. Po 500 metrih sem zavila v uličico, skočila ven in besno praskala. Potem še čakala, da so se segrela stekla in naprej…15 min
praskanje s strgalom - deluje, a je zelo mrzlo in dolgotrajno opravilo. Idealno je, če motor ta čas teče in segreva avto (okoljevarstveniki ne brat zgornjega stavka)… 7 min
strganje z rokavičko - deluje in ni mrzlo… 7min

Moja praksa sedaj je: prevleka + strganje z rokavico + vklopljeno gretje. Ta postopek mi vzame 10 minut. :( LEPO PROSIM za nasvete kako hitreje odmrznit avto v zgodnih jutranjih urah, ko res vsaka minutka šteje ;)

Comments

Spela — 2009-12-03 09:07:05

Mislim, da ti bo Tanja napisala fajn rešitev, sa če imaš pogoje za to. Jaz jih nimam glih, tak da se tudi jaz ubadam s strganjem :S Najbolj me razjezi, ko vsi lepo potrgam, se pa vsedem v avto, odpeljem mi pa od znotraj zmrzne…aaaaa :S

Spela — 2009-12-03 09:16:08

Pozabila sem napisat eno zadevo, če si upaš. Ko si že približno urejena…no oblečena, vržeš gor bundo, letiš dol in vžgeš(ne dobesedno) avto ;) Gretje na full, ventilatorje na full…pa se greš gor do konca uredit :) To je recimo 10min preden štartas. Do takrat se ponavadi vse odtali…ampak nobenemu ne povedat, kje živiš in kdaj to delaš hihi

Tanja — 2009-12-03 14:40:08

En moj predlog, ki je super deloval na prejšnjem avtu (tanov se mi odtali v sekundah, hihi..:)))): najdi en kalorifer ali kej temu podobnega, namontiraj v avto, ga prižgi ene 20 min pred odhodom. Avto bo prijetno topel in čist otaljen ter suh. Seveda je treba imet na razpolago kako vtičnico blizu avta, če si v bloku, to ni možno. Če si pa v hiši, se pa najde kaka možnost… Js sem imela celo na daljinsko vklop pečke v avtu, ni blo niti treba ven v mraz… ampak to je že luksuz! :)))

Tea — 2009-12-03 16:42:05

Moja rešitev? nič lažjega….. v plastenko nalijem čistilo za šipe (za vetrobransko steklo za po minus-zimski), plastenka na pumpico in avto najprej vžgem, veselo posprejam, ta čas Kajo zmontiram v sedež, in z brisalci obrišem stopljeno maso!!!! Verjemi, da s tem načinom prehitim vsakega na P, ki žal strga, ko jz že čakam na semaforju na zeleno luč!!! LP ;-))

The M. — 2009-12-03 21:14:46

Uuuu..hvala za ideje! Tista z “dvakrat it do avta” odpade,ker preveč ropočem, ko odhajam :P Bi si pa dvignila odpornost s takimi šoki ;) Tole z NOVIM AVTOM se mi zdi najlažja rešiten ;D Samo si je ne morem privoščit….še kakšni dve leti :P Doma narjen webasto :) Super!!! to bi pa bil skupinski projekt…tudi vtičnica je zunaj. Hm…bom skupščini predlagala ta projekt :D Zadnja…cenovno in tehnično dosegljiva bo pa že v ponedeljek preizkušena! ;) Hvala punce :*

sIMON — 2009-12-03 21:16:51

seveda z brezzicnim vklopom z daljincem iz spalnice !!!

Tanja — 2009-12-04 09:49:06

@Simon, točno to!! :D

Samo 30%

Wed, 04 Nov 2009 16:38:31 +0100

Drage moje prijateljice, znanke, še neznanke,…in ostalo kar je ženskega. Nehajte se toliko obremenjevat svojim videzom in rajši uživajte življenje. Klišejsko, vem. Ampak, prehitro bo mimo za vso to iskanje, delanje in odpravljanje napak.

nikoli ne boste vsem všeč. To še Angelini ne uspe!!! Niti Madoni. Le kako bo potem vam, ko delate 8ur dnevno, morate kuhati, pospravljati, skrbeti za družino. In ko opravite vse to bi rade še uživale? Ni časa. Kar se pa moških tiče…malo v šali – vedno boste všeč le 30% ! Če ste suhljate, obložene ali idealno normalne postave (lahko aplicirate velikost riti/prsi). Vaših je le 30 %. In kaj počnete z dietami in podobnim? Menjujete teh 30% za drugih 30% ;) Aja, 10% jih ima pač rajši moške :P
nehajte se ukvarjati s tem kaj si mislijo o vas ljudje, ki jih sploh ne poznate (izjema so svetovno znani funkcionarji – takrat bi si tudi jaz želela biti urejena). Ne sme se vam zdeti pomembno kaj si misli oni tip, ki pred lokalom kadi in vas vidi, da greste mimo. Ni pomembno, če vas pogleda ali ne. Res ni. Vem, da smo ženske naravnane k temu, da smo rade občudovane (nisem izjema), a za zdravo samozavest bi moralo zadostovati občudovanje partnerja, prijateljice, staršev, nekoga, ki JE pomemben v našem življenju in nas pozna.
ne izsiljujte komplimentov za vsako ceno. Res ne maram: »Joj, kako sem grda/debela/čudna«, ker to kliče po zagotavljanju nasprotnega. Raje sprejmite komplimente, ki jih dobite namesto, da jih zavrnete (ja, to tudi meni ne uspe vedno; priznam :P)
niste popolne, zagotovo pa nekomu privlačne. Nikoli se ne boste znašle v situaciji, da NIKOMUR ne boste všeč. Nekomu boste vedno simpatične :)
vsega ni mogoče imet – vedno se je potrebno nečemu odreč.
vsaka ima na sebi vsaj 5 stvari, ki so ji zelo všeč. Najdite jih in mislite le na teh 5 stvari. Ne pa preostali dve, ki vas motita.
vsak dan se nagradite z nečim – preživele ste še en dan v stresnem in z popolnostjo obsedenem svetu! Pa naj bo to kopel za noge, dolgo tuširanje ob svečkah ali velik kos čokolade. Pač nekaj kar vam dosti pomeni.

Pozdravčke od z barvnimi kombinacijami obsedene ljubiteljice torbic in zbirateljice mobitelov ;D Kaj hočemo, popolnosti ni. :P

Comments

Tanja — 2009-11-04 21:16:55

Dober zapis, DOBER!! Eden tistih, ki bi si jih bilo treba dnevno ali pa parkrat tedensko brat, da te vedno znova opomne na pomembnejše stvari v življenju. Evo, se že bolje počutim, ko se mi ne da vedno rihtat in ličit in grem na sprehod kar v trenirki in slabi frizuri. Če drugemu ne, sem svoji hčerkici vedno všeč, hehe. :)))

Mum — 2009-11-18 13:49:05

Hvala za tolažbo… Vse prov pride!

The M. — 2009-11-10 09:59:02

Hvala. :) Rada pomagam in se trudim držat svojih nasvetov ;D

Oktober - mesec boja proti raku dojk

Tue, 06 Oct 2009 07:15:27 +0200

O tej zahrbtni bolezni sem razmišljala vsaj polovico poletja, ko sem si (verjetno zaradi nepravilnega plavanja) pretegnila vez pri pazduhi (ne znam bolj natančno opisat tega dela telesa-se posipam s pepelom). In potem sem imela obdobja depresije, raziskovanja sestavin deodoranta, brskanja po spletu, otipavanja, zasliševanja prijateljic, raziskovanja ostalih bezgavk,…dokler se ni vse umirilo. In sem malce pozabila na to zadevo, na ultrazvok, ki sem si ga obljubila in obisk ginekologa… Sej nima smisla (sem bila pametna). In ta vikend sem kupila Evo, ki ima priloženo roza pentljo. Včeraj sem dobila Avon katalog, ki ima kup izdelkov z roza pentljo. Pa me je spet spreletelo. :( In spet bi šla v akcijo raziskovanja. Seveda imam nekje v ozadju strah “in če kaj najdejo”, ampak bolje zdaj kot takrat, ko bo prepozno! In jasno mi je, da starost pri tem ni pomembna. Zdaj me mora samo še nekaj brcniti do klica. Jah, si bom dala kar opomnik v koledar :D Ženskice moje drage, cenite se in tudi same pomislite kdaj na to bolezen. Če že same “pozabite” naj vas pa dragec redno tipa v vseh možnih položajih. In ne, nisem pokvarjena - tako je treba; roko gor, roko dol, roko naprej,…. Try to have fun :)

Comments

Mateja — 2009-10-06 10:22:55

I totally agree… ;) Enkrat sem mi je vnela bezgavka in me je zelo bolelo, zatipala sem tudi otrdlino in spreletel srh me je srh ob misli na to zahrbtno bolezen, ki ne izbira niti starosti. Čez nekaj dni je otrdlina izginila, bolečina tudi in tako sem se lahko pomirilia. Še dobro, da imam Matjaža ob sebi, ki so mu te zadeve zelo jasne in me je s svojimi preudarnimi besedami zelo pomiril…Kakorkoli…pregledovanje je seveda kljub temu obvezno in zelo pomembno!! Pa čim več zdravja…lp

Urska — 2009-10-06 17:08:15

Ah, bodi vesela, ja, jaz imam v vsaki dojki en tumor in lepo redno hodim na preglede, vsake pol leta. In par dni pred pregledom me je vedno strah, kaj bodo rekli, pa je vedno vse OK, že mnogo čet nič sprememb. Paničari pa bolj zdravnik kot jaz, in sicer zaradi družinske anamneze (res je, da sta oba roditelja umrla za rakom, toda mama ne za tistim na dojki). Torej moj benigen tumor ostaja benigen. 2% možnosti je, da postane maligen, a to je tako majhen procent, da se zaradi njega ne splača obremenjevati. Invazivnih posegov pa ni dobro imeti. Tipanje pa je res najbolje, da opraviš sama, razen če boš Simona poslala na izobraževanje! :) Ko greš enkrat na ultrazvok in ko hodiš tja redno, kot eni, a ne :), ti marsikaj razložijo. Na koncu mi pa radiolog vedno reče: “Ko boste rodili, se vam bo se spremenilo in tumorji ter ciste bodo najverjetneje izginili.” In nato doda: “No, gremo na delo.” :)

The M. — 2009-10-06 21:39:04

Hm…naša družinska anamneza je ok kar se tega tiče, a čai se spreminjajo. Žal na slabše. Hrana, zrak…okolje je vedno bolj zastrupljeno in mi z njim. Sem mogoče se nas želi pa narava znebit in smo mi njen “rak”.

Urska — 2009-10-07 08:26:27

I know, I know, brez skrbi, da se zavedam tega. And Cinkarna doesn’t help either.

Blogerji smo malce mazohisti?

Mon, 05 Oct 2009 22:06:30 +0200

Kadar sem v avtu imam čas razmišljat (pisanje smsov, klicanje mi pač ne gre, ker vedno mislim na to kako mi bo pred avto skočila srna/maček/otrok) in danes sem se zagledala v lepo rumeno polno luno. Bil je nenavaden ponedeljek. Veliko preveč zgovorna sem za ponedeljek ;) Kar pa ni nujno slabo….pa pustimo :P Razmišljala sem zakaj pišem blog. Razmišljala sem zakaj vsi blogerji pišemo. Zakaj Had napiše popolnoma vse kar ga razjezi, zakaj Eva objavi vsako slikco od sina (ki ima celo svoj blog), zakaj M objavlja svoje čudovite trenutke ujete v objektiv, zakaj Špela deli z nami izvirne ideje za okrasitev doma, pa Mateja neznane kotičke in krivice, ki se dogajajo….lahko bi še in še naštevala. Do jutra. A sumim, da vsaj približno vem (če ne upoštevam kar ima vsak napisano na svojem blogu).

Življenje gre tako hitro, da nimamo časa uživati v trenutku. In če že uživamo si želimo, da bi ga lahko ovekovečili in delili še z ostalimi. Pri dnevni dozi vsega stresa je prav prijetno zvečer si ogledati dan še skozi slike.
Kadar nas nekaj ujezi ali razveseli spravimo to energijo malo naprej. V upanju, da bo sprejeta pozitivno. V upanju, da bo drugim ob tem lažje. Da bodo vedeli, da se bedarije dogajajo vsem.
Ker enostavno nimamo časa se dobiti z vsemi prijatelji, znanci, x-sošolci,…
In tudi, ker se tako pripravljamo na stres iz neodobravanja. Izrazimo svoje mnenje in se odzivamo na “napade”.

In zaradi vsega tega smo lahko močnejši ljudje. Lažje gremo skozi življenske “krizice”, ker znamo biti samosvoji. Ne odzivamo se s paniko. Za nas je vse majhna zgodbica, ki jo bo prekrila že naslednja objava.In vse kritike nam pomagajo lažje preživeti tiste res neprijetne resne stvari. Ko sem bila mlajša sem pisala dnevnik v zvezek…danes ga na strežnik. Pa ni bistvene razlike. Še vedno mi pomaga ohranjati spomine in mi prikrade smehljaj na usta, ko berem kaj za nazaj…In včasih…včasih se sploh ne spoznam več. Pa vendar sem prepričana, da se še vedno ista Manuela :P Ampak še vedno v večini stvari lahko najdem nekaj dobrega :D

Comments

The M. — 2009-10-06 09:30:49

Ja, tudi mene prime, da bi vse skupaj ugasnila…a kot ti potem za dosti prijateljev sploh ne bi več dobila informacij kako in kaj. Lahko pa, da bi začela več klicat in pisat sms-e. Nekako smo se prestavili na “javno obveščanje” in se ne kličemo več :( Enostavno si ne vzamemo časa za to. Kar se tiče pa FB frendov - vse, ki jih ne poznam sem pred časom izbrisala :P Ups! Nima smisla imet 1200 ljudi, če nisi podjetnik, bodoča zvezda ali kaj podobnega…se mi trenutno zdi ;) In ja…dokler bo več plusov bomo tu :D Btw: hvala…in mislim, da imaš strokovnjaka za slike in design doma; mu kar povej, da dobi dodatno nagrado za pomoč pri prenovi ;) Deluje ;)

Mateja — 2009-10-06 00:01:26

A veš, da zadnje čase podobno razmišljam o podobnih vprašanjih? ;) Velikokrat mi sploh ni več jasno, zakaj imam svoj profil na FB…pa zakaj pišem o krivicah in resnicah, ki jih po večini vsi spregledajo in jih tudi razprava na mojem blogu ne bo odpravila. In zakaj ne preneham? Blog je res nekako moj dnevnik, in tako kot si napisala, včasih prav paše stvari, ki nas tiščijo, zliti na stran bloga, ker nam je potem lažje…Glede facebook-a nisem tako prepričana. Motijo me neiskreni pogovori in hinavsko dobrikanje ter ogromno število “fake friendov”, ki jih ne potrebujem…torej zakaj vztrajam? :) Zaradi tistih nekaj posameznikov, s katerimi se vidim vsake toliko časa zaradi raznoraznih razlogov in tako ohranjam stike, poleg tega pa sem spoznala kar nekaj ljudi, ki mi bogatijo življenje, ki jih drugače ne bi. O določenih pa posredno izvem veliko več, kot v realnosti - kar me žalosti. Še ena zanimivost fb - veliko posameznikom je facebook orodje, s katerim lažje povedo, kar zares mislijo (beri: si upajo napisati tisto, kar nikoli ne bi rekli direktno v obraz). Dokler bom našla na obeh področjih več pozitivnih stvari kot negativnih, se bom posluževala tako bloga kot FB. ;)) btw. zelo všeč nova podoba bloga… ;) Js bi tudi… :)

Eva — 2009-10-09 22:39:35

Ej, tut jst sem že večkrat razmišljala ZAKAJ hudiča sploh blog, fb, twitter,… ? In ko se mi par dni kr ne da več,… pa si mislim da bi vse skupaj zaključila. Ampak ne! Mi je super podebatirati o tem in onem,… pa še super dnevnik je. Je lepo kdaj nazaj pokukat v spomine :D Anže pa upam da se bo orng nasmeju, ko bo gledal ka se mu je nekoč dogajalo, ko se še ni zavedal :D In zdej sledi meni naj super klik –> PRŠPONI mnenje! Dobra!!!

Glavobol in migrena

Thu, 17 Sep 2009 17:22:18 +0200

Da, imam težave. V glavi ;) Ne, nisem (potrjeno) nora :P Me pa včasih prime migrenski glavobol ali migrena. In ker so ti napadi kar dolgi se takrat more razpoloženje zelo hitro spreminja. Iz pobesnele ranjene tigrice se spremenim v komaj rojenega mačjega mladička, ki samo spi. In je ;) Jest je treba (če mi le ni slabo). In hvala vsem, ki mi pomagate z nasveti. Najbolj hvala tistim, ki me v takih trenutkih/urah prenašate ;) Ponovno sem dobila nasvet. Naj se izogibam kavi (no problemo) in čokoladi (ha???). Seveda pri meni slednje ne gre. Ampak, ker sem že toliko stvari preizkusila… Hm. Lahko ne jem nezdravih ogljikovih hidratov (bomboni, čokolada), ki mi denimo povzročajo migrene, a tako spremenim stopnjo sladkorja v krvi. Ki je pri meni precej vpliva na razpoloženje v glavi. Prevedeno: ko se mi zdi, da sem lačna me začne bolet glava itd…Ampak dolgoročno bi se verjetno kdaj izšlo.

Za popoln učinek bi morda morala upoštevati vse nasvete?!

Groza bi se bilo odpovedati vsem sladkarijam, mlečnim izdelkom, predelanemu mesu (bajbaj pršut), slanim prigrizkom (nič več prestic), pšenici in rži, jajcam, pomarančam, večini tablet (ene nam res pridejo prav), hrupu (pa bi šlo veselje do avta), tistim nekaj kozarčkom alkohola na leto, žvečilnim gumijem, soncu, cigaretnemu dimu (pa-pa prijatelji, ki kadite)…a recimo, da bi to šlo. Imam pa problem se izognit stresu (nekam bi se mogla zapret pred vsem), pomanjkanju spanja, hormonskim spremembam: menstruaciji (sprememba spola?), menopavzi (edina varianta je, da je ne dočakam :P), nosečnosti (ha-ha dobra), neprestanemu gledanju v ekran (tudi če grem za medicinsko sestro ne pomaga) in vremenskim spremembam (samo, če bi bila Storm). Huh! En zaprt laboratorij z umetnim ozračjem in skoraj sterilnim okoljem z nič stresa ter v pol temi. In ko bi se izognila že vsem mogočim in nemogočim faktorjem bi dobila migreno od pomanjkanja :P Zakaj se migrena pojavi ne vedo. Torej imam neznano sistemsko napako. Hroščka ;) Novejše programske opreme pa ne gre naložit. Me veseli, da ni preveč pogosta. Naj mi bo v tolažbo, da so hude migrene so mučile veliko slavnih ljudi, kot so Julij Cezar, Allan Edgar Poe, Lev Nikolajevič Tolstoj, Frédéric Chopin, Peter Iljič Čajkovski, Madamme de Pompadour, Karl Marx, Alfred Nobel, Friedrich Nietzsche, Thomas Jefferson, Sigmund Freud … Čudna tolažba. In kaj sedaj? Najprej se odpovem cigaretnemu dimu! ;D Pa tudi jamranju zaradi migrene, da vam prihranim nekaj Google-anja za rešitvijo. Sem se navadila na takšna stanja in če ni res res res res hudo delujem popolnoma normalno: delam, športam, hodim okoli…edino malce počasneje. :D

Comments

Tamara Zara — 2009-09-18 09:49:19

Huh sama sem imela nekaj časa nazaj (po prometni nesreči) hude probleme z migrenami. Trajalo je kakše 3 leta, migreno sem imela cca 3x/teden. In veš kaj mi je pomagalo? Kratka kava z limono. Seveda brez sladkorja. Nagravžno k pra…, komaj spravla po grlu ampak je pa delovalo. Poskusi :)

The M. — 2009-09-18 11:52:06

Hm…ja. To sem slišala, da deluje pri glavobolu. In celo poizkusila enkrat, ko me je bolela glava. Res nagravžno :) Žal ni pomagalo. Pri migreni bi me pa ta trik prisilil do bruhanja…se mi zdi :P

Spela — 2009-09-18 22:32:22

Ta zadeva pomaga…če imaš srečo. DO sedaj še nisem ugotovila za kako zadevo, ki bi pomagala, razen tableta (pa še to ne vedno). Kot veš, jih imam tudi jaz. Odpovedala sem se siru, pa pomarančam…vina itak ne pijem. Kadim tudi ne. Nekaj sem ga sračkala z odpovedjo mlečnim izdelkom, ampak jih je vsepovsod preveč. Uspelo mi je edino pri mleku…in enkrat vmes se mi je celo zazdelo, da je boljše…ampak je bila zgleda samo iluzija :D Tudi z določeno alternativo sem že poskusila, pa ni delovala :(( Ampak še nisem zaključila. Na vsak način bi se rada znebila ali vsaj omejila to nadlogo. I hate it(her)!! Jaz, takrat ko je, funkcioniram NE. Razen, če ni prehudo. Je pa res, da v službi nisem ravno v umirjenem okolju :D:D Če najdeš kako rešitev, javi! :)

The M. — 2009-09-18 23:12:45

Pa saj sem našla rešitev: rešitve ni in s tem sem sprijaznjena ;) Potem dieta od mlečnih izdelkov ni pomagala…sir here I come ;D

Spela — 2009-09-19 22:03:44

Z whiskey-om si jo že poiskusila pregnat? Baje širi žile in bi naj pomagal :D Sam ne vem v kakih količinah ;)

The M. — 2009-09-21 11:24:32

Da naj začnem pit? Hmmmm ;)A vodka velja? Bova skupaj ;)

Alma — 2009-12-08 16:34:07

Morda bo pomagalo. Mene so migrene (oftalmične oz. migrene z avro = svetlikanje pred očmi, temu je sledila slabost in nato hud glavobol)mučile v puberteti pa tja do 20-21 leta. Takrat me je nek zdravnik hotel prepričati, da nimam migren, da je to samo padec sladkorja v krvi in da naj takoj, ko začutim prihajanje glavobola, zaužijem glukozo v obliki Vitergina ali Dextro tablet/bonbonov. In meni je to pomagalo. Takoj, ko se je pojavilo svetlikanje pred očmi, sem pojedla nekaj Viterginov: slabosti ni bilo, glavobol pa je bil komaj opazen. Od takrat naprej vedno in povsod s seboj nosim Vitergin/Dextro kot sredstvo, ki mi zaustavi migreno (meritve sladkorja v krvi ob takem migrenskem napadu so namreč pokazale normalno raven). Od takrat se (začetki) migrene pojavljajo zelo poredko, leta in leta jih sploh ni bilo, zdaj, v predmenopavzalnem obdobju pa sem jih spet nekaj zatrla že v kali - z glukozo. Ko sem o tem govorila z zdravnico, je samo skomignila in rekla “zanimiv placebo efekt”. Kakorkoli, meni pomaga in morda bo še komu.

The M. — 2009-12-08 16:45:03

Hm…zanimivo. Meni je bilo rečeno, da nenadna sprememba sladkorja v krvi še poslabša zadevo :/ Se mi zdi pa vredno poiskusit. Hvala :)

Življenje danes

Wed, 01 Jul 2009 22:28:06 +0200

Spet so tisti dnevi, ko vreme ni kot bi moralo biti. Ko smo vsi rahlo nataknjeni (pa ne na tisti dober način) in razdražljivi. Predvsem pa zamišljeni. Povsod vidimo probleme. No, nekateri imajo dejanski problem…ki pa se spet drugim zdi malenkosten. Prijatelj, ki je izgubil službo je potrt, a preneha jamrati v trenutku, ko izve, da je znanka izgubila moža. Razočarana je nad življenjem. Zgodila se ji je krivica. A sama uvidi, da se dogaja še večja krivica bivšemu kolegu s faksa, ki se bojuje z neustavljivo boleznijo otroka. Brez upanja na zmago. In še je podobnih zgodb. Povsod okrog mene.

Sama trpim za »stalno moram nekaj počet« sindromom in včasih se mi zdi, da življenje ob tem drvi mimo mene. Jaz pa samo diham, delam in spim. Aha…in jem nezdravo hrano :P

Včasih sem šla domov, da bi imela tišino in mir. Sedaj je bila kak teden (in to je za selitve malo, a ni še konec), da sem komaj čakala službo. Yes; lahko sedim 3ure skupaj, če le ne bom preveč spila ;)

Zaj* obdobje je. Za večino. Ne vem ali je naša generacija prišla v takšna leta, da imamo kup problemov in vsega preveč. Ali pa je nekaj narobe z našim načinom življenja. Po moje drugo. Nekaj smo uničili. Predvsem sami sebe in odnose med seboj.

In potem pravim, da sem tečna od preobremenjenosti. Kar se bo dogajalo še vse poletje. Potem bom jeseni tečna, ker sem zamudila poletje. In pozimi, ker je zima,… seveda samo izgovor! To pa nekaj ni prav. Po naravi nisem tečna (ok, vidim tvoj fris poln nestrinjanja :P).

In seveda sem na najslabšem jaz. Pa partner, ki me »mora« prenašat. Zjutraj miganje, delo, opravki, čiščenje, pospravljanje, pomivanje, trgovina, športanje, 10 nujnih klicev, obligatoren obisk-snidenje,… če imam čas še jest. In potem sem vsesplošno tečna. Tisto tečna, ko se mi ne da več govorit, razlagat niti pokimat. Samo sem. In se mi zdi, da sem za vse sama. Da samo divjam ves dan. In vse je negativno. Mrak na oči.

To pa ni dobro ne zame, ne za zvezo. Resnično življenje zna bit naporno. In največja čarovnija je obdržati zadovoljivo zvezo ob vsakdanjiku. Takrat se vidi ali bo ali ne.

In zato se trudi ne gledat na stvari, ki bi jih želela imeti boljše ali drugače urejene. Ker bo druga stran začela delati isto! Posledico tega si predstavljam. Včasih je treba malo čez prste pogledat in je bolje za vse. Tako ugotoviš, da imaš vse. Tudi napačen način življenja in dojemanja stvari.

Na začetku objave sem naštevala probleme, ki to so. Večina si jih pa dela(mo) sami. Prepiramo se zaradi neumnih materialnih stvari (pa ne mislim na denar ipd). Obremenjuje nas, če ni pospravljeno, če ni počiščeno, ko so obiski, če kdaj kaj ni zlikano, če avto ni opran, pa da ključi niso na pravem mestu, da je gsm padel v vodo, … to so razlogi za prepire! Ali pa da preveč kupuje, da ne kuha/lika, da je preveč na telefonu/računalniku,… prav ne damo si miru!

A ne bi bilo fino se ne obremenjevat s temi neumnostmi in si na njihovi osnovi gradit »problemov«? A ni bolje imeti razmetano in obisk kot pa biti brez obiska? In je res vredno plačati ceno večjega avtomobila z manj preživetega časa z otrokom?

Hočemo vse in vedno več. Ob tem pa se tolažimo, da bomo stike z ljudmi obdržali preko računalnika…na Facebooku, Twitterju, hi5,…

Preveč smo neumni. Vseeno mi je kaj si boste mislile, ko pridete na obisk in ne bo pospravljeno. Izbrala sem se imet rada ;D In upam, da se me ta izbira drži čim dalj :)

Comments

dayana — 2009-07-05 22:54:39

Lepo to!!! Me veseli :D Pa isto velja zate veš mačka, ne glej postrani ko prideš in bo vse prašno in razmetano :P

The M. — 2009-07-06 20:09:07

Brez skrbi - ne bom vzela metle v roko ;) Že uspešno delam niiiiiič :)

VIŠJA PLAČA

Thu, 11 Jun 2009 10:18:52 +0200

Ne poznam nikogar, ki si ne bi želel višje plače. Ki se pozna le prvi mesec, ker takoj začneš kupovati dražje stvari, več stvari,… In kako priti do nje? Nimam pojma. Nisem še tam ;) Ko pa enkrat bom…

Bom preverila koliko sem vredna za podjetje, morda ravno toliko kot me cenijo oni.
Bom imela tono razlogov za povišico: od delovnih uspehov, do novih idej za projekte, dokazil o izboljšavah, o dodatnih odgovornostih.
Govor bom vadila vsaj mesec dni prej, no vsaj razmišljala o tem.
Željo bom izrazila brez ovinkov in olepšav. Nihče nima časa za cel protokol ali za pogovore »daj si gor pridi«.
Ne bom slabe volje, če povišice ne dobim. Saj to ne pomeni, da je to dokončna odločitev. Pač trenutna…in zgodbo bom izboljšala in ponovila ;)

Zagotovo pa ne bom jokala, da nimam denarja za večji avto (ali pa :P) ali boljši gsm. Niti ne bom grozila z odpovedjo…itak delam pri najboljši firmi ;D

Namesto, da razmišljaš, kaj zamujaš, raje misli na to kaj imaš in drugi zamujajo!

Sun, 28 Dec 2008 22:00:56 +0100

In ko je vsepovsod praznično vzdušje ti pa si sam in zdolgočasen? In razmišljaš o novoletnih voščilih: SREČNO 2009.

In kaj nas dela srečne?! Dober mož, priden otrok, poslušen pes, uspeh v službi, dobri odnosi s starši, plačane položnice, zdrava prehrana, dobr avto, najnovejši mobilnik, dobre cunjice,… In vse to lahko sami pri sebi vrednotimo za bolj ali manj srečno. Pa nas res to naredi srečne?

Ko razmišljam kaj me je osrečilo v preteklosti so bile to vedno neotipljive stvari. Veselje dedka in babice ob obisku, olajšanje ob zaključku študija, hvaležnost ob pomoči prijatelja, ljubezen do…hm…ljubljenih ;)

In ja. Vedno bo nekje nekdo boljši, lepši, bogatejši, … primerjanje nas ne osreči. Raje vsak konec dneva pomislite na vse kar imate! In komu vse ste polepšali dan z dobrim dejanjem ali zgolj nasmeškom. Če to ne pomaga: vsak mesec naredite eno dobro dejanje: peljite ven sosedovega psa, pojdite v trgovino namesto babice, pustite napitnino, darujte kri, … Kratko: mislite na svoje vrline in ne na svoje slabosti. ;)

Še več časa

Sun, 07 Dec 2008 22:30:50 +0100

Vsi vedno pišejo kako v dnevu pridobiti več časa, čemu se izogniti, … Kaj pa če imaš res depresiven dan in želiš, da se čim prej konča? In je to še nedelja??

Najprej je tu računalnik! Kdaj ste si nazadnje uredile profil na Facebook/MySpace itd? Obvezno storite to takoj. In kako vestne ste pri odgovarjanju na Cosmopolitan/Zadovoljna itd forum? Sami zaostanki, ki jih je potrebno izničiti.

Sledi zvesti spremljevalec iz otroštva: televizor. Nikar ne poglejte v naprej kaj je na sporedu: počakajte, nekaj se bo že prikazalo kar vas zanima. Če nimate televizorja v vseh sobah stanovanja si ga priklopite na mobilniku (in upajte, da je v kopalnici zadosti močen signal). Vsekakor naj bo televizor vsaj za zvočno podlago v stanovanju, če ste same. Pazite, da je daljinec vedno blizu.

Živalce potrebujejo nego. Zamenjajte vodo v akvariju, okopajte psa (pa čeprav je sosedov), nahranite kačo (pojdite same v lov za mišmi), prečešite mačko (najprej jo morete najti),…

Izobraževanje je dobro…poskusite s slikami. Prelistajte vse stare revije in preberite članke, ki so vam ta dan padli v oči. Mogoče bo kaj bolj jasno.

Idealno namesto gibanja je čiščenje. Pečica ni nikoli dovolj čista, pospravite hladilnik, rokujte se s sesalcem, umite okna in operite zavese. Pobrišite prah in prestavite vse rože in okraske na druga mesta.

Živahne pa pojdite na tek po bližnjih strminah, na fitnes premetavat uteži, lovit sosedove otroke (ki so vam spet poteptali rože na zelenici), na podaljšan sprehod s psom,…

Ko boste opravile vse našteto bo dneva konec. In vsak nov dan se začne popolno: od nas je odvisno kaj naredimo iz njega!

Comments

irena — 2008-12-16 09:46:39

tvoj recept mi je zelo všeč in verjamem da deluje, tako je treba!

Urbana trnjulčica

Mon, 17 Nov 2008 21:55:35 +0100

Zdaj je že boljše. Veliko boljše. Z mojim spanjem namreč. Čez dan sem bila več kot hiperaktivna, ko pa je bil čas za spanje so bile nekako moje zaloge energije še vedno na enakem nivoju. Do enih ali dveh zjutraj sem blodila po svojih mislih. Preutrujena za akcijo in premalo izčrpana za spanje. Nov dan se mi začenja malo pred šesto (med vikendi je seveda drugačen urnik), ob desetih dopoldan sem bila tako lačna, da bi pojedla slona.

In potem iščem vzrok: skoraj zdravo jem (pač niso redni obroki 6-krat na dan, ne gre…no, razen če bomboni štejejo kot obrok…po kalorijah bi še šlo, a pustimo to), redno »telovadim«, zadosti pijem, … vse je prav. Kako pa naj dosežem visoko opevan »kvaliteten spanec« brez zloglasnih žimnic in podložkov?!? Vem, da je spanje potrebno za regeneracijo celotnega telesa…torej nujno.

Verjetno je kriv moj življenjski stil: služba (in včasih kosilo vmes), šport, nekaj malega za jest, pred računalnik, do trgovine, na čajček/čokolado, domov pospravit, na računalnik, brat, (pisat blog), v posteljo, še na hitro pregledat maile, in potem čakam. V bistvu sem še najlažje zaspala v temi, med četom preko vmesnika na telefončku. Toliko o sprostitvi pred spanjem.

In kaj je delovalo, da sedaj spim? Ne vem. Kombinacije nasvetov »naših babic«.

Najprej je rutina: vedno grem spat med deseto in dvanajsto uro. Prezračim. Zvečer ne pijem več pravih čajev (kofetarica pa nisem). Ko grem enkrat v posteljo skušam ne več gledati na uro (sicer se žrem »zakaj hudiča še ne spim?«). Vsaj dva dni v tednu se potrudim in skušam spat 8ur (toliko, da umirim slabo vest ;) Če se ponoči zbudim se pretegnem, začnem brat slovar (ja, prav ste prebrali) in počakam, da se mi začnejo zapirat oči.

Pomaga tudi to, da med dnevom nikoli ne dremam. Pojem ogromno mlečnih izdelkov (in mi je vseeno če so na napačnem delu prehranske piramide, ker jih imam rada).

Seveda gojim še ideje o pol urni kopeli pred spanjem, kamiličnih ali kumaričnih obkladkih za obraz, aromaterapijo,… in ostalih stvareh. Ampak, če nimam časa za spanec, naj bo jasno, da si ga težko najdem za umirjanje in sproščanje. Sem pač oboževalka hitrih rešitev. No,ne pri vsem ;)

Čim slajše sanje drage princeske (in princem na belih konjih ;D)!

Comments

Julijan — 2009-12-05 12:15:54

Verjemi,da mlečni izdelki niso tako dobri za zdravje kot jih reklamirajo.Poskusi,da jih ne boš uživala nekaj časa,boš videla,da boš boljše spala.Nasploh pa ne tile umetni zvarki,ki jih delajo v mlekarnah.Notranji,duševni mir je prav tako zelo pomemben za dobro spanje.Sklepam,da si zelo aktivna kar je tudi lahko eden od vzrokov za slab spanec.Včasih se je potrebno malo umiriti samo opazovati in poslušati,enostavno samo biti.Upam,da to ni zvenelo kot kako pametovanje ali kritika in,da sem ti vsaj malo pomagal. Ajde ciao.

The M. — 2009-12-06 16:17:10

Hmmm..kaj pa vem. Rada imam mlečne izdelke…sploh, ker je hitra in enostavna priprava ;) Ne znam si predstavljat jih ne jest. da, mislim, da mi manjka gen za Umirit in Opazovat…poslušam že. Pet minut sedim na kavču, pa sem že živčna. Še tv gledam izključno z škripajočega eliptika. Se bojim, da če se bom ustalila bom počakala. Za vedno ;) Mi je pa jasno, da enkrat se bo treba :P

Ni vedno čas za tolažbo in razumevanje

Mon, 10 Nov 2008 23:25:10 +0100

Vedno sem pripravljena vsem pomagati, če le lahko. Rada ugajam. Sem pa že pred leti ugotovila, da vsem se ne da ustreči. Nekomu se pač zameriš, mu greš na živce ali pa mu preprosto nisi všeč (ne glede na vložen trud). Tako pač je.

In greš naprej. Prijatelju, ki se je že 274-krat letos razšel s punco pač ne rečeš več: »Saj veš, ženske smo pač takšne«, ampak ga udariš po glavi. Poveš mu, da se ti res ne da poslušat spet enake zgodbe in da naj se sprijazni s tem, da je razvajena egoistka (ali katerikoli drug slabšalni pridevnik) ali pa naj jo pošlje tja kamor ne sežejo sončni žarki. Vse ženske res nismo enake. In če je to edini izgovor, da vzdržuje kronično razpadajočo zvezo…res ne vem. Nekako me ima sedaj malo manj rad, a se zaveda poante tega »udarca«. Meni pa mogoče ne bo treba spet poslušat iste zgodbe.

Po tolažbo greš v trgovino. OH so zakon! In prodajalka se obnaša kot bi bila trgovina njena in si ti kriv, da mora delati ob tej uri. Heeeej…mobitel je kot ustvarjen zato, da shranjuje številke inšpektoratov (ki zelo prijazno delijo nasvete). Pa ne gremo tako daleč. No, redko. ;) Je ponavadi dovolj, da se na normalen način pove, da si nisi zaslužil takega obnašanja ali pa kar prosi za nadrejenega. Ker če vsem kvari dan jo je res treba ustavit! ;)

Trgovini sledi pijača in tortica s prijateljico. Lep lokal, ok čaj in neokusna torta. Joj…ne me spraševat ali je bilo dobro. Konjska rit. Seveda je mogel in ni bilo standardnega: »Ja, super je bilo.« Razočaran pogled, komentar sodelavcu in grd pogled v kuhinjo. Ampak, je pa prišlo do pravih oseb (v kuhinji), da je bila smetana na torti že skisana! Na nek način dobro delo.

Se zmeniš s fantom za kino. Čakata pred dvorano, ko se sprehodi mimo tako dolgonoga blondinka s prelepo pljučno kapaciteto da te kap že če si ženska. Tvoj je videt pa kot otrok pred vitrino od sladoleda. No, tokrat sem pa tiho. Mirna. Hej, tudi jaz sem pogledala :P Ampak jutri naj se me pa pazi. Če moram na dopust, da najdem višje pete, krajše krilo in popoln modrček…I will do it! In zvečer…bom vsaj 7-krat bolj zapeljiva in tako izbrisala tisti lepotičkin vtis. Vsaj tako upam ;)

Sicer mi pa še ostane tečnarjenje, da ni pospravljeno. Ker sem sama grozen človek, priznam, stalno pospravljam za seboj (in nehote še drugimi). In nekateri svoje stvari stalno puščajo 30 – 50 cm stran od koša za smeti, perilo,…bi človek mislil, da športni navdušenci po genih vsaj radi skušajo kaj zadet (ali jim pa tolikokrat ne uspe???). Hmmm. No, ko kljub vztrajnemu popravljanju »aut-ov« ne odpraviš napake poskusiš bit še slabši igralec. A to zahteva čaaaaaas in potrpežljivost. Lažje se je dogovoriti za kak kompromis. Ali pa proti-uslugo? JA! Hehehehehe…To!

Hm, če sam ne poskrbiš zase tudi drugi ne bodo! Ja, včasih je treba bit kanček nečesa kar ne znam opisat, vsaj ne s slovenskimi besedami, da dosežeš svoj namen. ;)

Comments

Dalibor — 2008-11-11 14:23:03

Lol @ blondinka pred kinom ;-)

1.11.

Sat, 01 Nov 2008 22:17:24 +0100

Svet je okrogel

in če se ti zdi, da je nekje

nečesa konec,

je to morda lahko tudi začetek.

(Ivy Baker Priest)