Slab Dan on mačkasi

Ženski avto

Mon, 02 Jan 2012 10:58:55 +0100

Vsaka ženska bi mora imeti star športen avto! Sploh, če je samska. Pozabite terence, izropane mestne malčke, karavane, eno-prostorce in 5+ meterske limuzine. Popolnoma nepotrebno. Resno. Po slabem letu dni ugotavljam, da je dober, star, bencinar z zadnjim pogonom odličen.

Za začetek, vedno me pripelje do cilja, če mu le dovolim. In kadarkoli želim bo šel z menoj plesat! Nikakor mi ne zameri, da sem večino časa v kavbojkah. Odporen je na umazanijo in prah. Vedno ima dovolj prostora za vse stvari, ki jih potrebujem (no, razen več sopotnikov ;D). Renči na polže in je prijazen do ostalih živali. Vedno diši. Na pot gre tudi, če se mu ne da.

Dobro…ima nekaj tipičnih slabosti: skoraj vedno me lahko preglasi, včasih je samosvoj in rad pije.

Ampak nikoli ne razočara. Popestri še tako slab dan.

Nokia ne mara uporabnikov Maema

Mon, 18 Jan 2010 23:36:54 +0100

Nedelje so dnevi za počitek. Takšen je bil plan, ko so dajali imena dnevom v tednu, a ne? ;) No, to nedeljo sem se potuhnila, ker sem želela končno iz svoje nove pridobitve spraviti vse kar je “človeško” mogočega. Upam, drage prijateljice, da mi niste zamerile te igrnorance. No, načrt je bil dober. Aplikacije se na N900 dodajajo preko katalogov podobno kot na iPhone (tako najlažje razložim proces) ali preko Ovi Store (DA, so jo usposobili za N900). Obstajajo več knjižnic/katalogov podatkov oz. z več koncev lahko dodajate aplikacije na telefon. Največja razlika med temi aplikacijami je v tem koliko so varne za aparat: od tistih že uveljavljenih, do beta verzij in seveda tistih najbolj sočnih in polnih hroščev. Do teh zadnjih sem se želela dokopat to nedeljo. Itak je treba imet tisto kar te 4x opozori, da ni zdravo ;) In sem začela…vsakič me je zavrnilo :P Seveda sem krivila N900. A nisem popustil. In končno zvečer na maemo.org najdem razlog. Razlog je bil res Nokia! Ampak ne aparat! Selili so strežnike kjer so katalogi aplikacij. ____ cesta, a ne morejo tega kje objavit!? Grrrr…Nokia ne mara Maemo uporabnikov :P

Comments

Mum — 2010-01-22 15:19:12

Huh, kaj pa ste Maemo uporabniki? Sorry, mal časa imam, pa se zafrkavam………

Rek dneva

Thu, 01 Oct 2009 20:04:18 +0200

Glavobol in migrena

Thu, 17 Sep 2009 17:22:18 +0200

Da, imam težave. V glavi ;) Ne, nisem (potrjeno) nora :P Me pa včasih prime migrenski glavobol ali migrena. In ker so ti napadi kar dolgi se takrat more razpoloženje zelo hitro spreminja. Iz pobesnele ranjene tigrice se spremenim v komaj rojenega mačjega mladička, ki samo spi. In je ;) Jest je treba (če mi le ni slabo). In hvala vsem, ki mi pomagate z nasveti. Najbolj hvala tistim, ki me v takih trenutkih/urah prenašate ;) Ponovno sem dobila nasvet. Naj se izogibam kavi (no problemo) in čokoladi (ha???). Seveda pri meni slednje ne gre. Ampak, ker sem že toliko stvari preizkusila… Hm. Lahko ne jem nezdravih ogljikovih hidratov (bomboni, čokolada), ki mi denimo povzročajo migrene, a tako spremenim stopnjo sladkorja v krvi. Ki je pri meni precej vpliva na razpoloženje v glavi. Prevedeno: ko se mi zdi, da sem lačna me začne bolet glava itd…Ampak dolgoročno bi se verjetno kdaj izšlo.

Za popoln učinek bi morda morala upoštevati vse nasvete?!

Groza bi se bilo odpovedati vsem sladkarijam, mlečnim izdelkom, predelanemu mesu (bajbaj pršut), slanim prigrizkom (nič več prestic), pšenici in rži, jajcam, pomarančam, večini tablet (ene nam res pridejo prav), hrupu (pa bi šlo veselje do avta), tistim nekaj kozarčkom alkohola na leto, žvečilnim gumijem, soncu, cigaretnemu dimu (pa-pa prijatelji, ki kadite)…a recimo, da bi to šlo. Imam pa problem se izognit stresu (nekam bi se mogla zapret pred vsem), pomanjkanju spanja, hormonskim spremembam: menstruaciji (sprememba spola?), menopavzi (edina varianta je, da je ne dočakam :P), nosečnosti (ha-ha dobra), neprestanemu gledanju v ekran (tudi če grem za medicinsko sestro ne pomaga) in vremenskim spremembam (samo, če bi bila Storm). Huh! En zaprt laboratorij z umetnim ozračjem in skoraj sterilnim okoljem z nič stresa ter v pol temi. In ko bi se izognila že vsem mogočim in nemogočim faktorjem bi dobila migreno od pomanjkanja :P Zakaj se migrena pojavi ne vedo. Torej imam neznano sistemsko napako. Hroščka ;) Novejše programske opreme pa ne gre naložit. Me veseli, da ni preveč pogosta. Naj mi bo v tolažbo, da so hude migrene so mučile veliko slavnih ljudi, kot so Julij Cezar, Allan Edgar Poe, Lev Nikolajevič Tolstoj, Frédéric Chopin, Peter Iljič Čajkovski, Madamme de Pompadour, Karl Marx, Alfred Nobel, Friedrich Nietzsche, Thomas Jefferson, Sigmund Freud … Čudna tolažba. In kaj sedaj? Najprej se odpovem cigaretnemu dimu! ;D Pa tudi jamranju zaradi migrene, da vam prihranim nekaj Google-anja za rešitvijo. Sem se navadila na takšna stanja in če ni res res res res hudo delujem popolnoma normalno: delam, športam, hodim okoli…edino malce počasneje. :D

Comments

Tamara Zara — 2009-09-18 09:49:19

Huh sama sem imela nekaj časa nazaj (po prometni nesreči) hude probleme z migrenami. Trajalo je kakše 3 leta, migreno sem imela cca 3x/teden. In veš kaj mi je pomagalo? Kratka kava z limono. Seveda brez sladkorja. Nagravžno k pra…, komaj spravla po grlu ampak je pa delovalo. Poskusi :)

The M. — 2009-09-18 11:52:06

Hm…ja. To sem slišala, da deluje pri glavobolu. In celo poizkusila enkrat, ko me je bolela glava. Res nagravžno :) Žal ni pomagalo. Pri migreni bi me pa ta trik prisilil do bruhanja…se mi zdi :P

Spela — 2009-09-18 22:32:22

Ta zadeva pomaga…če imaš srečo. DO sedaj še nisem ugotovila za kako zadevo, ki bi pomagala, razen tableta (pa še to ne vedno). Kot veš, jih imam tudi jaz. Odpovedala sem se siru, pa pomarančam…vina itak ne pijem. Kadim tudi ne. Nekaj sem ga sračkala z odpovedjo mlečnim izdelkom, ampak jih je vsepovsod preveč. Uspelo mi je edino pri mleku…in enkrat vmes se mi je celo zazdelo, da je boljše…ampak je bila zgleda samo iluzija :D Tudi z določeno alternativo sem že poskusila, pa ni delovala :(( Ampak še nisem zaključila. Na vsak način bi se rada znebila ali vsaj omejila to nadlogo. I hate it(her)!! Jaz, takrat ko je, funkcioniram NE. Razen, če ni prehudo. Je pa res, da v službi nisem ravno v umirjenem okolju :D:D Če najdeš kako rešitev, javi! :)

The M. — 2009-09-18 23:12:45

Pa saj sem našla rešitev: rešitve ni in s tem sem sprijaznjena ;) Potem dieta od mlečnih izdelkov ni pomagala…sir here I come ;D

Spela — 2009-09-19 22:03:44

Z whiskey-om si jo že poiskusila pregnat? Baje širi žile in bi naj pomagal :D Sam ne vem v kakih količinah ;)

The M. — 2009-09-21 11:24:32

Da naj začnem pit? Hmmmm ;)A vodka velja? Bova skupaj ;)

Alma — 2009-12-08 16:34:07

Morda bo pomagalo. Mene so migrene (oftalmične oz. migrene z avro = svetlikanje pred očmi, temu je sledila slabost in nato hud glavobol)mučile v puberteti pa tja do 20-21 leta. Takrat me je nek zdravnik hotel prepričati, da nimam migren, da je to samo padec sladkorja v krvi in da naj takoj, ko začutim prihajanje glavobola, zaužijem glukozo v obliki Vitergina ali Dextro tablet/bonbonov. In meni je to pomagalo. Takoj, ko se je pojavilo svetlikanje pred očmi, sem pojedla nekaj Viterginov: slabosti ni bilo, glavobol pa je bil komaj opazen. Od takrat naprej vedno in povsod s seboj nosim Vitergin/Dextro kot sredstvo, ki mi zaustavi migreno (meritve sladkorja v krvi ob takem migrenskem napadu so namreč pokazale normalno raven). Od takrat se (začetki) migrene pojavljajo zelo poredko, leta in leta jih sploh ni bilo, zdaj, v predmenopavzalnem obdobju pa sem jih spet nekaj zatrla že v kali - z glukozo. Ko sem o tem govorila z zdravnico, je samo skomignila in rekla “zanimiv placebo efekt”. Kakorkoli, meni pomaga in morda bo še komu.

The M. — 2009-12-08 16:45:03

Hm…zanimivo. Meni je bilo rečeno, da nenadna sprememba sladkorja v krvi še poslabša zadevo :/ Se mi zdi pa vredno poiskusit. Hvala :)

Avto je material

Mon, 31 Aug 2009 08:15:33 +0200

“Avto je samo material!”, zatrdi. In jaz se znajdem v precepu. Pa ne zato, ker bi imela bolezensko čustven odnos (ne častim ga, nima prednosti pred živimi stvarmi, je manj od telefončka :P), do svojega mehanskega konjička…no, vidite kje je dilema???? Ne?! Naj razložim. …bla-bla…prvi človečnjaki shodijo….bla-bla…lovijo hrano s sulicami….bla-bla…živijo v jamah….zelo dolg bla-bla…udomačijo nekaj živali in nekaj od teh postane pripomoček za transport! Do tukaj sem želela prit. Konja smo udomačili tudi zato, da smo lažje premagovali velike razdalje. Ljudje imamo radi konje še danes. Jaz še posebno. Te ponosne velikane zelo hitro vzljubiš. So pomirjujoči. So nekakšna oblika svobode. Divjine. Konji so pač zakon. :) A v današnjih časih imeti konja za domačega ljubljenca (za transportno sredstvo tako ni varinante)… to imajo le redki srečneži. Torej smo skozi čas izgubili ljubečega sopotnika in pridobili zelo hiter kup kovine, gume in plastike. Ok. Avtomobili so tudi zakon! Ker so zelo priročni :) In večina ljudi v razvitejšem svetu ima avto (ali si ga s kom deli). Pa odnos do tega?! Ni ravno živo bitje, ampak nekaj na njih je privlačnega za ljudi. Nihče mi ne bo rekel, da nikoli še ni videl avtomobila nad katerim bi bil neznosno navdušen. Pa naj bo to Ferrari, Hummer, Rolls Royce, Aston Martin, Mercedes, BMW, Audi,….nekaj… vsakemu pač svoje :) In vsa tista ljubezen do konj je mogla nekam it. In je šla…do avtomobila :) Kar spomnite se MTV nanizank The Cribs. “Moj jekleni konjiček je….” “Moj avto ima 283 konjev!” Dokaz, da nam je mar za ta sklop pločevine. In tudi ti potrebujejo nego - pranje, voskanje, sesanje. Pa seveda redne obiske avtoceste, da niso zakrneli. In tako se obnašamo do avta drugače kot do pralnega stroja ;) Da se vrnem na začetek. Zato me razjezi, ko kdo, ki opraska tuj avto izjavi, da je zanj avto samo potrošni material. Da, do neke mere je to res. Ob nesreči, ko sem bila z eno samo prasko je bil avto res potrošen material (ki ga je bilo treba odplačat, a me je rešil resnih poškodb). Ob raznih manjših nezgodah pa je slika drugačna. Vsaj po moje. Tipičen primer: v reviji vidiš nov model VW Passata (pač po naših standardih), greš v salon in je predrag. Počakaš mesec dni na akcijsko ceno. Jupidu - greš in naročiš avto. Čakaš ga skoraj dva meseca zaradi barve. Med tem časom že daješ (vsaj) četrt plače za poplačilo nakupa. Končno ga dobiš. Dan je sončen tudi, če ni. Mine teden, mesec… Avto je star tri mesece. Ravno greš iz službe in vidiš kako ti ga nekdo na parkirišču simpatično odrgne (pa tako dolgo si čakal na to barvo). Prihitiš poleg, izstopi in pogleda: “Eh, sam praska je. Sam, da je z nami vse ok.” Ostalo prepuščam vaši domišljiji. Meni BI v takem primeru zelo dvignil pritisk (in nivo nesramnosti). Ker kaj se ti pa lahko zgodi pri 5km/h, če obdrgneš ob drug avto??? Seveda me vsi, ki jim je bil avto podarjen (ali je služben) ne bodo razumeli. Pri stvareh je vedno tako. ;) Na srečo je moj star, je bil že rabljen in ima kar lepo število praskic. Zato so mi vsa potencialna razburjanja prihranjena :) Vseeno pa ne maram brezbrižnega odnosa ljudi, ko uničijo tujo lastnino. Hm…če bi imela konja bi bil zdaj ravno v pravih letih in praske bi se sproti celile. Mislim, da potrebujem konja! ;)

Življenje danes

Wed, 01 Jul 2009 22:28:06 +0200

Spet so tisti dnevi, ko vreme ni kot bi moralo biti. Ko smo vsi rahlo nataknjeni (pa ne na tisti dober način) in razdražljivi. Predvsem pa zamišljeni. Povsod vidimo probleme. No, nekateri imajo dejanski problem…ki pa se spet drugim zdi malenkosten. Prijatelj, ki je izgubil službo je potrt, a preneha jamrati v trenutku, ko izve, da je znanka izgubila moža. Razočarana je nad življenjem. Zgodila se ji je krivica. A sama uvidi, da se dogaja še večja krivica bivšemu kolegu s faksa, ki se bojuje z neustavljivo boleznijo otroka. Brez upanja na zmago. In še je podobnih zgodb. Povsod okrog mene.

Sama trpim za »stalno moram nekaj počet« sindromom in včasih se mi zdi, da življenje ob tem drvi mimo mene. Jaz pa samo diham, delam in spim. Aha…in jem nezdravo hrano :P

Včasih sem šla domov, da bi imela tišino in mir. Sedaj je bila kak teden (in to je za selitve malo, a ni še konec), da sem komaj čakala službo. Yes; lahko sedim 3ure skupaj, če le ne bom preveč spila ;)

Zaj* obdobje je. Za večino. Ne vem ali je naša generacija prišla v takšna leta, da imamo kup problemov in vsega preveč. Ali pa je nekaj narobe z našim načinom življenja. Po moje drugo. Nekaj smo uničili. Predvsem sami sebe in odnose med seboj.

In potem pravim, da sem tečna od preobremenjenosti. Kar se bo dogajalo še vse poletje. Potem bom jeseni tečna, ker sem zamudila poletje. In pozimi, ker je zima,… seveda samo izgovor! To pa nekaj ni prav. Po naravi nisem tečna (ok, vidim tvoj fris poln nestrinjanja :P).

In seveda sem na najslabšem jaz. Pa partner, ki me »mora« prenašat. Zjutraj miganje, delo, opravki, čiščenje, pospravljanje, pomivanje, trgovina, športanje, 10 nujnih klicev, obligatoren obisk-snidenje,… če imam čas še jest. In potem sem vsesplošno tečna. Tisto tečna, ko se mi ne da več govorit, razlagat niti pokimat. Samo sem. In se mi zdi, da sem za vse sama. Da samo divjam ves dan. In vse je negativno. Mrak na oči.

To pa ni dobro ne zame, ne za zvezo. Resnično življenje zna bit naporno. In največja čarovnija je obdržati zadovoljivo zvezo ob vsakdanjiku. Takrat se vidi ali bo ali ne.

In zato se trudi ne gledat na stvari, ki bi jih želela imeti boljše ali drugače urejene. Ker bo druga stran začela delati isto! Posledico tega si predstavljam. Včasih je treba malo čez prste pogledat in je bolje za vse. Tako ugotoviš, da imaš vse. Tudi napačen način življenja in dojemanja stvari.

Na začetku objave sem naštevala probleme, ki to so. Večina si jih pa dela(mo) sami. Prepiramo se zaradi neumnih materialnih stvari (pa ne mislim na denar ipd). Obremenjuje nas, če ni pospravljeno, če ni počiščeno, ko so obiski, če kdaj kaj ni zlikano, če avto ni opran, pa da ključi niso na pravem mestu, da je gsm padel v vodo, … to so razlogi za prepire! Ali pa da preveč kupuje, da ne kuha/lika, da je preveč na telefonu/računalniku,… prav ne damo si miru!

A ne bi bilo fino se ne obremenjevat s temi neumnostmi in si na njihovi osnovi gradit »problemov«? A ni bolje imeti razmetano in obisk kot pa biti brez obiska? In je res vredno plačati ceno večjega avtomobila z manj preživetega časa z otrokom?

Hočemo vse in vedno več. Ob tem pa se tolažimo, da bomo stike z ljudmi obdržali preko računalnika…na Facebooku, Twitterju, hi5,…

Preveč smo neumni. Vseeno mi je kaj si boste mislile, ko pridete na obisk in ne bo pospravljeno. Izbrala sem se imet rada ;D In upam, da se me ta izbira drži čim dalj :)

Comments

dayana — 2009-07-05 22:54:39

Lepo to!!! Me veseli :D Pa isto velja zate veš mačka, ne glej postrani ko prideš in bo vse prašno in razmetano :P

The M. — 2009-07-06 20:09:07

Brez skrbi - ne bom vzela metle v roko ;) Že uspešno delam niiiiiič :)

Sestanek in predstavitev produkta

Fri, 12 Jun 2009 14:20:00 +0200

Ok. Tukaj in zdaj priznam. Točna sem pri stvareh kjer res moram biti. Torej pri delu in zdravnikih. Ostalo…mah, ja…čas je relativen za vsakega posameznika in tako vedno pridem prehitro ali prepozno. Kakorkoli, spravila vas bom v zadrego ob prihodu ;D Pa saj imam pa kup drugih pozitivnih lastnosti….upam…sklepam, ker imam še vedno prijateljice :D Pa pustimo. Netočnost je le ena od stvari, ki me moti kadar pričakujem koga na sestanek. Temu sledi seveda še nepripravljenost (ker je ravno pritekel po stopnicah, pred tem pa prevozil dve rdeči luči in komaj zavrl pred kolesarjem). Kar se tiče oblačil sem bolj popustljiva. Če je urejeno je super. Če je preveč zategnjeno je še meni neprijetno. So pa zabavni sestanki kjer ljudje obljubijo vse., saj znajo vse in so delali že vse, v naslednjem trenutku pa pozabijo o čem je bilo govora. :P In prijeten sestanek? Ob točnem času, ob čaju ali kavi, v miru. Zbrano. Z odgovori na vprašanja. Ena »sveznalica« na sestanek je dovolj. In res je super, ker to nisem vedno jaz.

Mala zver – ljubosumje

Wed, 10 Jun 2009 07:16:20 +0200

Normalno je, če si malce ljubosumen. Sploh na začetku zveze, ko še nisi prepričan kaj si druga stran misli o tebi. Je pa neprijetno, ko postane zadušljivo. Ko se nekdo prilepi. Se te stalno drži, kliče na 5 minut, preverja kje si, če nisi z njim… Verjamem, da ljubosumneži niso zlobni. Po moje tudi nimajo slabih namenov. Verjetno jih je le strah izgube. Pa tudi to, da ljubosumni ljudje niso samozavestni ne more biti res. Poznam jih kar nekaj, ki so zelo samozavestni in delujejo povsem neobčutljivo. Vedo kaj hočejo in svoje mnenje vsiljujejo partnerju. Prej je krivo, da se ne cenijo dovolj in se zato bojijo izgube partnerja. S tem so lahko obsedeni in vsaka malenkost jih lahko vržejo s tira. In potem v glavi ustvarjajo različne konstrukte kaj se v resnici dogaja.

No, nisem takšna. Nisem ljubosumna zaradi občutka manjvrednosti. Sem se pa že ujela, da sem ljubosumna zaradi slabih izkušenj. Po naravi sem nezaupljiva…in zelo se vživim v slabe izkušnje prijateljic. In moje ljubosumje je bolj splošno nezaupanje. Tega pa je zelo težko odpraviti…se mi zdi. ;)

Hotel, če bi hotel ali Celjska koča

Mon, 01 Jun 2009 23:58:48 +0200

Živahen deloven teden - če bi napisala naporen bi bilo že dolgočasno…in malce neresnično, ker me večino časa moje delo veseli. A vseeno: končno vikend. Čas za vse “neumnosti”. Preveč športa v soboto, premalo volje za večerno kopanje in sprostitev v katerem od zdravilišč. Dež že vse dan, torej nedeljski izlet na primorsko ni prišel v poštev. Mhm. Sauna. Priznam. Nisem ljubiteljica savne. Ja, obožujem sonce. Poletno vročino, ne moti me sopara. Ampak biti gola z kupom neznancev, se skrivati za krpicami bombaža in razmišljati o gljivicah in vsebnosti natrija v potu….eee…juk. Nikoli še nisem srečala nikogar, ki bi zaudarjal, a… Pač sem plehka kar se tega tiče. Savna mi je prijetna, če sem v njej sama. Ali pa skoraj sama. In takih savn pri nas ni veliko. Hotel Celjska koča omogoča zakup saune in brbotajoče banje. :) In to je odlična rešitev za takšne kot sem jaz. Ok, ni za vsak teden (zaradi cene), a imaš tri ure miru. Grosem!!! In sva šla. Seveda sem dan prej rezervirala zakup prostora. Prihod. Gneča. In ugotovitev, da je imela Eva prav (žal ne najdem tiste objave o napovedani skupini in nesprejemljivi postrežbi). Ko končno ulovim eno od natakaric in omenim savno mi odrezavo reče: “Ja, ne boste sami. En gospod je spodaj.” Pa ji prijazno povem, da sem naredila rezervacijo za to uro. Dvomi. Ok. Vzamem mobilnik in ji povem natančno uro klica ter, da se je oglasil moški in mi potrdil tremin. Odjadra s pladnom. Ker je nedelja in (predvsem) ker nisem sama še počakam. Čez nekaj minut pride druga. Zgodba se ponovi, le da ta nič kaj prijazno predlaga, da bodo gospoda obvestili, o rezervaciji. Ok. Pa naj bova potem dalj časa. Sprejemljivo. Ali? Ok. Preoblečena v kopalke (saj sem že povedala, da nisem nudist) se previdno sprehodim po prostoru. Savna zasedena. Ok. Bo pa masažna kad. Mine 15min, 30min, ura! Jezno se skobacam iz bazena (ziritirana od glasne televizije, ki jo gospod potrebuje za svoje sproščanje) in pokličem zgornje nadstropje: “Še vedno ni kot je bilo dogovorjeno.” In tako se zgodi NIČ!!! Ko se naveliča pač odide in sva res sama. Ok. Grem v savno, a ni enako. Ko mine čas, tuš in gremo dalje. “Ja se opravičujemo za zmedo, smo pa preostali čas zadržali stranke, da niso šle dol.” Grrrrrr! Je bila pa cena le za tretino predvidene. Vsaj nekaj. In žaželeli so mi lep dan, in naj se še vrnem. Ne-e. Zaključek? Upam, da bodo začeli svoj kader bolje plačevati in bodo potem vsi tudi bolje in usklajeno delali…kljub gneči. Vse se da, če so pravi ljudje na kupu. V to savno pa ne bom šla tako kmalu. To da je bila poceni mi ne odtehta stresa na začetku, vmes in na koncu. Sploh ne vem, če sem se kaj sprostila? Potim se lahko pa tudi kje drugje ;)

Comments

Eva — 2009-06-02 13:18:20

Jao jao. Še ena žalostna zgodba. Škoda res. Aja, mojo sem poiskala: http://easyriderka.wordpress.com/2008/11/16/hotel-ki-to-ni/

Selitve ptic

Tue, 07 Apr 2009 20:59:58 +0200

Nekatere spremembe so dobre. Tako kot pomlad. Nekatere pa potrebujejo malo več prilagajanja. Razumete kaj mislim? ;)

Bad things happen to good people

Sun, 15 Mar 2009 22:00:16 +0100

In to tudi tistim, ki jim res želim samo dobro in prijetno. Žal pa so dogodki na katere nimamo vpliva. Nobenega vpliva. In tak dogodek je prizadel eno mojih najljubših prijateljic in družino. In res nisem imela ne želje, ne volje, ne energije opisovati in čebljati o drugih stvareh. Čeprav sem se večkrat spomnila na svojo obljubo o slikovitem opisu dopusta nekako ni šlo. Sem pa z njim za kak trenutek speljala misli svoje prijateljice, ki si je ogledala vseee slike. Po cenzuri se razume ;) In vem, da je čas, da predstavim kaj tudi vam, a sem te dni uživala trenutke z ljudmi, ki jih imam res rada. In teh vas je veliko…toliko obiskov me še čaka! ;D

Zakaj nam ni in kako to rešiti?

Tue, 16 Dec 2008 21:44:03 +0100

Včasih tudi nam sodobnim ženskam ni do seksa. Velik faktor je stres in prehiter tempo življenja. In čeprav ga bi seks zmanjšal ali celo zatrl nam takrat pač ni do tega. Če je poleg tega prisotna še anti-baby kemija je želja še manjša. Vse skupaj se še poslabša, če imamo dan/teden (več ne sme bit!), ko nismo zadovoljne same s sabo, s svojim videzom ipd. Potem pa še partner »brez opozorila oz. predpriprav navali« pa je razočaranje popolno. Za oba.

In kako se skopat iz tega stanja? Za začetek prave vonjave…kot je mošus, sandalovina, cimet. Seveda tudi »samopomoč« pred akcijo zviša željo po nadaljevanju. Več športa te dela zadovoljnejšo s podobo. Košček čokolade oz. najljubše hrane. Malce dobre glasbe in zapeljevana partnerja (pogumnejše poskusite striptiz :D) in seveda nežen in ljubeč partner…na začetku. Potem se pa že zmenita za tempo igre ;)

Comments

ž — 2008-12-17 12:49:11

nič sekirat punce - tud moški mamo kdaj takšne dneve, tedne, obdobja :P saj ljudje nismo mašine za razmnoževat… in ja stres, pomanjkanje gibanja, časa, energije…pol mamo pa še druge dejavnike…punce se zapustijo, nonostop gledaš eno in isto ratrgano trenerko na raztegnjeni riti, skuštrano frizuro in poslušaš kaka budala/pacek/lenuh si, pa te lahko kaj hitro mine, da bi se “ljubil” s svojo deklico…morda, če jo lahko zraven malce našeškal, da vsaj malo spraviš iz sebe frustracije, ki ti jih nabija, hehe PS: ne govorim iz lastnih izkušenj :D

Izginotje....

Thu, 27 Nov 2008 19:00:58 +0100

…poleg nekaj tipično ženskih lastnosti (ob tej izjavi, od smeha joče kar nekaj prijateljic) ima tudi nekaj…khm…recimo tehničnih. In v začetku tega tedna sem si kupila še en telefon. To pomeni veliko sinhronizacij podatkov, novih nastavitev, dodatnih aplikacij, začudenih pogledov, … skratka potrebno je vse ali vsaj čim več testirat in spravit na rob zmogljivosti. Hej, za to so narejeni :) Uporabljajmo jih!

Nedelja, prekleta nedelja,...

Sun, 02 Nov 2008 07:18:36 +0100

Meni eden bolj stresnih dni v tednu. Saj dopoldan je še vse ok, ko pa se konča kosilo se zaveš, da se vikend končuje in bo zelo kmalu delovni dan. Najboljši so petki zvečer, ko malo odvržeš vse stvari od sebe! V soboto si obvezan nekaj pametnega počet: it na izlet, se družit, it žurat. Nedelja je za spanje in popoldanske obiske sorodnikov, starih znancev, novorojenčkov, ipd. To dvoje je skoraj tako obvezno kot iti v službo ob delovnikih. Hm…torej čez vikend spet delamo, da zadostimo nekim pričakovanjem. In zato so nedelje stresne, urediti moraš vse kar nisi utegnil v soboto. Hec je v tem, da ni nikjer napisanih pravil ali standardov kako, kaj, kdaj, kje kaj početi za vikend, le veseli ali razočarani obrazi, …ko se že bliža ponedeljek in ne moreš več nič popraviti. V službi je lažje, ti že v naprej zastavijo naloge in povedo kaj se pričakuje od tebe…v privatnem življenju bi morali pa kar “vedeti”. Ah, ja. Pa naslednji vikend! :P

Tisti dnevi o katerih NE govorijo v reklamah.

Sun, 28 Sep 2008 06:15:52 +0200

Včasih imam dna, ko ne vem kaj bi sama s seboj. Pa ni ravno, da bi imela dolge ure prostega časa. Ena čudna novica med jutranjim poslušanjem radia in predolgo razmišljanje o tem…kam gremo, zakaj smo tu, i.t.d. Hm…pa grem pač do knjižnice po novo knjigo, ki bo spet žalostno čakala na nočni omarici na mojo pozornost. Mogoče bi ji bila kaj bol naklonjena, če bi bili več noči sami….a se ne pritožujem. J In kadar knjiga na takšen dan ni dovolj, si zapišem misli, ki me begajo. Bi rekla, da v lep, ročno izvezen blokec, a bi lagala. Izdam jih prijatelju brez katerega sem kot bi mi manjkal en ud. Svojemu mobilniku. Pa tako sem nasprotovala tej tehnologiji 10 let nazaj…to je pa že tretja zgodba. ;)