Smrt on mačkasi

Prihranki na banki niso vaši?

Tue, 31 May 2011 21:09:58 +0200

…huh. Sploh ne vem kje naj začnem. Recimo pri tem, da rada “šparam”. Ne, ne…nisem škrta, vendar pa pazim kdaj in koliko zapravim. In da, vodim si evidence stroškov. Pa saj to že veste. In te lastnosti sem verjetno podedovala po svoji (ŽAL) pokojni babici. Tudi ona je hranila svoje prihranke. Na banki. Ne zase, ampak za svoje otroke. Lepo. A kot sem začela…od babice smo se poslovili letos januarja.

Potem se je začelo s sodiščem in dedovanji. Zelo ne-tipično. Nič družinskih prepirov. Do dne, ko je bilo treba na NLB zapreti (in izprazniti) babičin račun.

Prihranki so bili vezani do začetka aprila. Depozit. Pravi recept za varčevanje. SPLOH NE!!!! Pri NLB so kljub obvestilu sodišča, da je babice ni več SAMI upravljali z računom. Zakaj sem tega mnenja? JANUARJA so izvedeli, da je njihov komitent umrl in APRILA so SAMI avtomatsko podaljšali depozit za naslednje obdobje/tromesečje!!! Ne vem…morda je to samo meni tako čudno… Seveda mi pogodbe, ki je bila podpisana za ta depozit niso pokazali “ker ne vedo kje je”. Ko sem prosila za generično pogodbo, ker me zanima kaj jim dovoljuje, da sami upravljajo z sredstvi po smrti nekoga…so se izmuznili. Khm. Če sodišče zamrzne račun/sredstva ne velja to za VSE udeležence? Zakaj ima banka, ki je zgolj upravljalec tujih prihrankov več pravic???

Plačajte in vam vrnemo kar je vaše. Ne, ne vem zakaj! In ja….pozabite na letake in plakate. Banka je banka. Skrbi samo zase. NIKOLI ne podpišite pogodbe na mestu, pa naj bo gospa na drugi strani še tako prijazna. Jaz sem izgubila zaupanje v banke. Vsaj v eno :P Vem zakaj.

Comments

Ales — 2011-06-01 15:40:19

Jaz ravno zapiram navaden in varčevalni račun pri njih. Pred tremi meseci sem želel zapret navaden račun in dvignat vse iz varčevalnega. Varčevalni ni časovno vezan a sem vseeno moral tri mesece čakat, da lahko dvignem denar in ga zaprem. Medtem sem za vodenje računa plačal toliko kolikor je bilo obresti v vseh teh letih.

The M. — 2011-06-01 17:24:47

Še ta luksuz!!!! :P

Tomaž — 2011-06-02 12:56:04

Off-topic: Na kakšen način si vodiš evidenco? V telefon in potem na računalnik? Na listek in potem na računalnik? Zbiraš račune in potem naprej? Zvečer pred spanjem? Res, rabim en delujoč način, kako zbirat račune in prispevke pri skupnih računih itd. potem pa podatke obdelovat naprej na računalniku. Hvala :)

The M. — 2011-06-03 07:45:47

Off topic: s telefona na računalnik. Račune si shranjujem, da…pač do doma. In res to počnem pred spanjem. LOL Ali pa v soboto ;) Aplikacij je malo morje….odvisno kaj zahtevaš ;)

Jaz boginja!

Fri, 25 Feb 2011 12:51:18 +0100

Ne, ne. Nič samohvale. Čeprav bi našla kaj za pohvalit ;) A tokrat me muči odločitev. Praviloma se odločam preudarno in hitro. Ob dobrih argumentih sem sposobna tudi pretehtati svojo odločitev. Če me ne mučijo čustva! In tokrat me je doletela odločitev, kjer so čustva želela nemogoče, razum pa je hotel logično rešitev. Vseh.

Nikoli mi ne bo popolnoma jasno zakaj me vsi bližnji smatrajo za odgovorno in razsodno. Ne razumite me napak - zelo rada imam, da je po moje (kot vsaka ženska). So pa odločitve, ki bi jih z veseljem prepustila komu drugemu. Nekaj se je odločiti kakšne barve in razporeditve bo kuhinja. Ali pa kam na dopust. Še raje se odločam kje se bo jedlo. Včasih kaj zgrešim, a popravim naslednjič. ;) In tako mi ostane status “wannabe sveznalice” ;)

Odločitve imam rada. Za spremembe pa potrebujem malo več časa - sploh, če mi niso ravno najbolj všeč. Nikakor pa se ne maram igrati “boga” ali karkoli že odloča o obstoju. Pa sem boginja. In sem sprejela obupno nalogo odločati o življenju. Ok. Odločati moram o klavrnem ŽIVOTARJENJU in koncem. Sama zase vem kaj bi izbrala. Ne morem pa vedeti kaj je pravilno za nekoga drugega. Kje je tista točka, ko veš, da je mučenja dovolj? Kje je meja, ko ne ostane nič boljšega od smrti? In zakaj imam tokrat jaz pravico postaviti mejo in se odločiti za smrt?! Ker sem lastnik. Sovražim ta izraz. Lastnik. Ni grozno, da si ljudje lastimo živali s katerimi sobivamo? Že tako sem glavni krivec za njene napake in frustracije, ker sem bila zelo zahtevna alfa samica ;) V divjini bi jo pustila nekje za seboj, ko ne bi več sledila… z mislijo, da gre nekam na lepše…globoko v gozd. V civilizaciji pa…bom čakala ob mizi. Konec. Njen. :( Najhujša (a od nekdaj pričakovana) plat tega, da sem (bila) boginja!

Comments

Eva — 2011-02-26 21:24:07

Vse jasn :(

Eva — 2011-02-25 20:02:26

WTF? Nč jasn? ! Ka je?!?! Vse ok?

Mimo pokopalisca

Tue, 20 Jul 2010 07:05:08 +0200

Peljala sem se mimo pokopalisca. In se zamislila koliko casa ze koga tam obiskujem. Zdela se je cela vecnost, a ko sem bolje pomislila je bilo le leto, dve, tri od kar jih ni. Tako hitro pozabimo??? Seveda smo minljivi. Nas spomin tudi ni najboljsi na svetu. A vseeno. Vse gre tako hitro mimo. In ogromna kolicina od vsega so le neumnosti! Prav zaradi neumnosti pozabljamo tisto kar je pomembno? In zakaj tako hitro pozabimo ljudi, ki so umrli? Izjeme so samo svetovno znane osebnosti. Da, zapomnimo si imena “zvezd” redko kdo pa ve ime in priimek svoje prababice ali pa njene mame. Brskate po spominu in ne najdete predalcka? Nic hudega! Le zamislite se - nekoc boste ta pra-stars prav vi! ;)