Spomini on mačkasi

Neskončno dolg sprehod brez mene....

Mon, 25 Feb 2013 06:53:19 +0100

…kjer si so žogice, ki se nikoli ne izgubijo in neskončno dolge palice, ki se jih nikoli ne zgloda. Pa mir pred mojimi neštetimi željami in zahtevami ;)

#noga - tretji mesec

Sat, 22 Dec 2012 16:36:30 +0100

Tretji mesec beleženja korakov…sem že postala “površna” in izpustila dan ali tri.

#noga - drugi mesec

Thu, 22 Nov 2012 05:37:23 +0100

Nadaljevanje nogopomnika….

#noga - prvi mesec

Fri, 19 Oct 2012 08:23:53 +0200

Minil je mesec dni od začetka “projekta” #noga. In prilagam vam tedenske kolaže. Ob sestavljanju teh fotk sem se kar nasmejala in se spomnila vseh dogodkov preteklih dni. Glede na to kako hitro mi dnevi minevajo bom vztrajala pri tem, da si vsak dan naredim en nogopomnik - footnote!!! V tem tednu manjkata dva posnetka. Ne vem ali sem ju izbrisala, ali pa preprosto pozabila na fotko kje se je potikala moja levica tisti dan. Škoda. Bom bolj dosledna v prihodnje.

Mimo pokopalisca

Tue, 20 Jul 2010 07:05:08 +0200

Peljala sem se mimo pokopalisca. In se zamislila koliko casa ze koga tam obiskujem. Zdela se je cela vecnost, a ko sem bolje pomislila je bilo le leto, dve, tri od kar jih ni. Tako hitro pozabimo??? Seveda smo minljivi. Nas spomin tudi ni najboljsi na svetu. A vseeno. Vse gre tako hitro mimo. In ogromna kolicina od vsega so le neumnosti! Prav zaradi neumnosti pozabljamo tisto kar je pomembno? In zakaj tako hitro pozabimo ljudi, ki so umrli? Izjeme so samo svetovno znane osebnosti. Da, zapomnimo si imena “zvezd” redko kdo pa ve ime in priimek svoje prababice ali pa njene mame. Brskate po spominu in ne najdete predalcka? Nic hudega! Le zamislite se - nekoc boste ta pra-stars prav vi! ;)

Fotografije pri nad 100 km/h

Sat, 03 Jul 2010 23:39:18 +0200

Ja, včasih so mi določene stvari tako všeč, da reees moram slikat. Tudi med vožnjo z motorjem (seveda sem samo sopotnica). In včasih res niso primerne hitrosti in ceste (Madžarske so kot že dotrajan makedam). Ampak nekako mi uspe. In nekako uspe tudi Nokii N900. Zagotovo se križajo vsi profesionalni fotografi nad mojimi podvigi. Ampak moj fotoaparat je pač vedno redkeje z mano. Poleg tega ne prenese vetrov že pri nižjih hitrostih. Kratko: nobena od mojih slik ni profi. So pa vse mali spodbujevalci spomina. Meni pač to pomeni več ;)

Ne-spletni dnevnik

Tue, 08 Dec 2009 16:18:07 +0100

Opažam, da se ljudje ponovno navdušujeno nad blokci, knjižicami za zapiske, rokovniki. Ne vem ali je krivo bližajoče novo leto ali pa so se naveličali neosebnih spletnih/telefonskih koledarjev. Kar razumem.

Zase lahko trdim, da sem pred nekaj leti postala “planeromanka”. In na dan sem privlekla stare planerje, da bi ugotovila kako se je začelo…

Pisalo se je leto 2004, ko sem dobila drugi zanimiv planer. Prvega sem dobila leto prej od Banke Celje…pa je že dolgo izgubljen ;) Torej leta 2004 me je navdušila SiMobilova barvitost…potem je bil nekaj časa dolgčas do elegance za 2008 in barvitosti letošnjega ;)

Ta je bil res zanimiv, a sila nepraktičen. Precej je bil velik, oster, pod enimi dnevi so bili vpisi nemogoči.je bil pa veselih barv.

Ta se mi je zdel z uporabnega vidika popoln. Dovolj prostora za zapiske, dovolj majhen za v torbico..in kar je najpomembnejše - zadosti lahek.

Leto 2006 je bilo videti najbolj dolgočano in starinsko. Razlog za takšno izbiro je bil (pre)pozen začetek lova za rokovniki. je bil pa vsebinsko bolj zabaven.

Po vseh večjih rokovnikih sem se naslednje leto odločila za popolni minimalizem. No…kot je kasneje videti se to ni čisto obneslo. Celih 14 dni stlačenih na en listič zame pač ni dovolj.

Prvi dražji planer. Kuplen pravočasno…nekje konec novembra, ko je bila še velika izbira. In res hrani kar nekaj življenskih prelomnic.

Letošnji spremljevalec je kombinacija vseh predhodnjih. Je lično majhen, popestren z deli Van Gogha (vsebuje tudi svetovno znane muzeje) in je strašno pregleden. Le ime ga tepe: KaOs 2009. Ime ne laže :P

Po toliko letih izkušenj zdaj že natančno vem kaj želim od rokovnika in kako mora biti videti, da me spravi v dobro voljo.

Rokovnik za naslednje leto je mačji - kot jaz in moj blog. Že čaka na varnem, da ga zavijem in si ga shranim pod smrekco. Popolno darilo za razposajeno obsedenko kljubovanja času. :)

Komaj že čakam prve vpise. Zanima me kakšno zgodbo bo čez nekaj let govoril. Vem pa, da ima že sam po sebi neko zgodbo. Vsaj tako piše na zadnji strani - zgodbo o življenju ;)

Toliko o mojih dnevnikih. So le opomniki na pretekle dogodke. Nič posebnega. Hranijo ključne besede za vstop v moj spomin. Pa tudi tiste manj pomembne podatka kot kdaj sem si barvala lase, kdaj športala, cepila pla, šla na obisk, bila na potovanju,… no , ja. Pa saj meni so to pomembni podatki. ar podarite si rokovnik…ne bo vam žal!!! ;)